Franja

nager [naže] verbe intransitif plavati; kopati se; (dans v); veslati; familier, figuré v zraku viseti, biti v zadregi, ne razumeti

nager comme un chien de plomb plavati ko kamen
nager le crawl plavati kravl, kravlati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré spretno lavirati med dvema nasprotnima strankama
nager dans son sang biti ves oblit s krvjo
nager en grande eau (figuré) kopati se v denarju
nager dans la prospérité, dans l'opulence biti zelo bogat, plavati v izobilju
nager contre le courant plavati proti toku (tudi figuré)
il sait nager zna plavati, figuré zna si pomagati
nager dans les eaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu, njegovi stranki
nager comme un poisson plavati ko riba

nakladálen (-lna -o) adj. di carico, per caricare:
nakladalni stroj attrezzatura per caricare, caricatore
nakladalna rampa piano di caricamento
agr. nakladalna prikolica rimorchio di carico, rimorchio caricafieno
navt. nakladalna soha albero di carico
žel. nakladalni profil sagoma limite, sagoma di carico
nakladalni žerjav gru da carico
nakladalni drog trasto
nakladalni pod pianale

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

napetost¹ [é] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Spannung (dotikovna Berührungsspannung, elektrodna Elektrodenspannung, enosmerna Gleichspannung, fazna Phasenspannung, izmenična Wechselspannung, izvirna Urspannung, krmilna Ansteuerspannung, kotve Ankerspannung, na sponkah Klemmspannung, Klemmenspannung, praznega teka Leerlaufspannung, v prevodni smeri [Durchlaßspannung] Durchlassspannung, nazivna Nennspannung, nizka Niederspannung, natezna Zugspannung, časovna sprememba die Spannungsrate, normirana Normspannung, notranja Eigenspannung, obratovalna Betriebsspannung, omrežna Netzspannung, pomožna Hilfsspannung, prebojna Durchschlagsspannung, prehodna povratna Einschwingspannung, preskusna Prüfspannung, primarna Primärspannung, visoka Hochspannung, stalna Dauerspannung, vžigna Zündspannung, natezna Zugspannung, strižna Scherspannung, tlačna Druckspannung, udarna Stoßspannung, vzdolžna Längsspannung, zadržna Stehspannung, zaporna Einsatzspannung, Sperrspannung)
površinska napetost fizika die Oberflächenspannung
tehnika napetost niti die Fadenspannung
zviševati napetost elektrika elektrisch aufladen
brez napetosti spannungsfrei, spannungslos
… napetosti Spannungs-
(indikator der Spannungsprüfer, koeficient der Spannungskoeffizient, padec Spannungsabfall, porazdelitev die Spannungsverteilung, polje das Spannungsfeld, regulator der Spannungsgleichhalter, stanje der Spannungszustand)
elektrika pod napetostjo spannungsführend, [stromführend] Strom führend

nasarde [nazard] féminin nosobrc, krc po nosu; udarec, klofuta

recevoir une nasarde dobiti pod nos

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

Nasennius -iī, m Nazénij, rim. nom. propr.; znan je C. Nasennius Gaj Nazenij iz Svese, l. 66 na vojni odpravi zoper Kreto vodja manipla (pod vrhovnim poveljstvom Kvinta Cecilija Metela), kasneje poslovnež in l. 42 Brutov pristaš: Ci. ep.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.

naso m

1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos

Natov pridevnik
(o mednarodni organizaciji) ▸ NATOLeta 1994 so Natova letala prvič v zgodovini zavezništva vojaško posredovala zunaj ozemlja članic. ▸ 1994-ben a szövetség történetében először fordult elő, hogy a NATO-repülőgépek a tagországok területén kívül hajtottak végre katonai beavatkozást.
Rusija načrtuje, da bo prispevala 10.000 vojakov, a zavrača, da bi bili pod Natovim poveljstvom. ▸ Oroszország a tervek szerint 10.000 katonát ad, de nem hajlandó a NATO parancsnoksága alá rendelni őket.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

Naziherrschaft, die, obdobje nacizma; unter Naziherrschaft pod nacizmom

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

Neāpolis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (ixpt. iz Νέα πόλις = Novo mesto)

I. apel. Neápolis (Neápola) = Novo mesto, mestna četrt v Sirakuzah: quarta autem est (sc. urbs Syracusis), quae, quia postrema coaedificata est, Neapolis nominatur Ci., inter Neapolim et Tycham — nomina ea partium urbis (sc. Syracusarum) et instar urbium sunt — posuit castra L. —

II. nom. propr. več starodavnih mest, Neápolis (Neápola)

1. slavno primorsko mesto v Kampaniji ob zahodnem obronku Vezuva in reki Sebet (Sebethus), naselbina Kum (Cūmae), kjer sta cveteli grška znanost in umetnost (zdaj Napoli): Varr., Ci., Mel., Plin., Sil., otiosa H., docta Mart.

2. mesto v Zevgitani (zdaj Nabeul): Auct. b. Afr.

3. mesto v Kariji: Mel.

4. mesto v Trakiji: Plin.

5. mesto v Samariji: Plin.

6. mesto v Afriki ob Veliki Sirti (zdaj Tripoli): Plin. Iz mestnega imena pod II. 1 so izpeljani:

1. subst. Neāpolītēs -ae, m (Νεαπολίτης) Neápolec, Neapolít, meščan mesta Neapolis ali rojen v njem: Dion Neapolites Varr. ap. Aug.

2. adj.
a) Neāpolītis -idis, f neápolska, neapolítska, neapolitánska: meretrix Afr. ap. Non.
b) Neāpolītānus 3 neápolska, neapolítska, neapolitánska: Varr., Ci., Plin. Od tod subst. α) Neāpolītānī -ōrum, m Neápolci, Neapolitáni, preb. mesta Neapolis: Ci.; tudi ime dveh občin, ene na Sardiniji, druge v Pizidiji: Plin. β) Neāpolītānum -ī, n Neapolitánum = neápolsko podeželsko posestvo, posestvo pri mestu Neapolis, npr. Atikovo, Lukulovo, Pompejevo idr.: Ci., Plin. iun.

nèbēsje s nebo: vinuti se pod nebesje vzleteti pod nebo

neb|o¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. astronomija der Himmel (nevihtno Gewitterhimmel, nočno Nachthimmel, pooblačeno Wolkenhimmel, zvezdno Sternhimmel)
… neba Himmels-
(prekritost z oblaki die Himmelsbedeckung, stran die Himmelsgegend, die Himmelsrichtung, svetlost nočnega neba die Himmelshelligkeit)
med nebom in zemljo zwischen Himmel und Erde
znamenje na nebu das Himmelszeichen
na vse strani neba in alle Winde
pod milim nebom unter freiem Himmel, im Freien
pod tujim nebom unter fremden Sternen
proti nebu himmelwärts
do neba (segajoč) himmelhoch
z vedrega neba aus heiterem Himmel
z vseh strani neba aus Ost und West
hoteti luno z neba nach dem Mond greifen
obljubljati zvezde z neba goldene Berge versprechen, das Blaue vom Himmel versprechen
figurativno X ne pade z neba X fällt nicht (einfach) vom Himmel
še nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen

2. religija der Himmel
| ➞ → nebesa
iti v nebo religija gen Himmel fahren
figurativno v nebo vpijoč himmelschreiend
figurativno nebo na zemlji der Himmel auf Erden, das Himmelreich auf Erden
figurativno povzdigovati v nebo in den Himmel heben

3. (baldahin) der Himmel, der Baldachin
postelja z nebom das Himmelbett

nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)