Franja

calque [kalk] masculin preris, posnetek; figuré slepo posnemanje, reprodukcija brez izvirnosti

elle est le calque de sa mère nad vse je podobna materi

calvaire [kalvɛr] masculin na javnem mestu postavljen križ z razpetim Kristusom; figuré trnova, muk polna pot, dolgo trpljenje, kalvarija

le Calvaire Golgata

calvo plešast, brez las, gol; oguljen

quedarse calvo postati plešast
¡ni tanto ni tan calvo! le brez pretiravanja!
calvo m plešec, plešasta oseba

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

calza f

1. nogavica:
calza da uomo, da donna moška, ženska nogavica
calza di lana, di seta, di cotone, di nailon volnena, svilena, bombažna, najlonska nogavica
calza elastica elastična nogavica
ferri da calza pletilke, pletilne igle
fare la calza plesti
tirare le calze redko pren. umreti

2. tehn. pletena obloga

cambiare

A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
cambiare idea premisliti se
cambiare discorso preiti na drugo temo
cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
cambiare strada pren. drugače se obnašati
cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
cambiare treno prestopiti
cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
cambiare la marcia avto menjati prestavo

B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

1. preobleči, preoblačiti se

2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost

camera¹ f

1. soba:
camera da pranzo jedilnica
camera da letto spalnica
camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
musica da camera glasba komorna glasba

2. spalnica:
affittare una camera najeti sobo
camera ammobiliata opremljena soba
fare la camera pospraviti sobo
veste da camera jutranja halja
valletto di camera paž

3. ekst. sobno pohištvo, soba:
la sua camera è in noce soba je iz oreha

4. celica; komora:
camera a gas plinska celica
camera ardente mrliška veža
camera blindata trezor (v banki)
camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
camera mortuaria mrtvašnica
camera di punizione voj. celica, zapor
camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
camera oscura foto temnica
camera sterile med. izolirna soba

5.
camera d'aria avto zračnica
camera di caricamento voj. ležišče naboja
camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
camera di decompressione dekompresijska komora

6. polit. dom, zbornica:
camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
camera alta zgornji dom, senat
le Camere oba doma, parlament

7. ekon.
camera del lavoro delavska zbornica
camera di commercio trgovinska zbornica

8. anat.
camera dell'occhio solznica

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

camisia -ae, f (gal., rabi se le vulg.) platneno spodnje oblačilo, srajca: Hier., Isid., P. F.

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

campagna

1. polje, poljana; dežela; podeželje:
buttarsi alla campagna pren. skriti se (pred pravico)
battere la campagna pren. prečesati teren (v policijskih akcijah); voditi bojne akcije
in campagna na deželi
gente di campagna kmetje, podeželani

2. ekst. sezona:
la campagna delle barbabietole sezona repe

3. voj. operacija, bojni pohod:
le campagne d'Africa operacije v Afriki
artiglieria da campagna poljsko topništvo

4. kampanja, akcija:
campagna elettorale volilna kampanja
campagna pubblicitaria reklamna akcija
campagna acquisti šport najemanje novih igralcev

campana f

1. zvon:
il suono, il rintocco delle campane zvonjenje
campane a festa veselo pritrkavanje
campane a morto mrliško zvonjenje
suonare le campane a martello biti plat zvona
a campana zvonast:
gonna a campana zvonasto krilo
sordo come una campana gluh kakor kamen

2.
campana di vetro stekleni zvon
tenere qcs. sotto una campana di vetro pren. kaj skrbno čuvati
campana da palombaro potapljaški zvon

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

camuffare

A) v. tr. (pres. camuffo)

1. maskirati; preobleči, preoblačiti

2. zakrinkati; kamuflirati:
camuffare le proprie aspirazioni pren. prikriti svoja prizadevanja

B) ➞ camuffarsi v. rifl. (pres. mi camuffo) preobleči, preoblačiti se; maskirati se; zakrinkati se:
camuffarsi da mendicante maskirati se v berača

can^*1 [kæn, kən] pomanjkljiv, pomožni

I can morem, znam
I can't, cannot [kænt, ka:nt] ne morem, ne znam
you can go lahko greš
I can see (hear) you vidim (slišim) te
can you translate it? znaš to prevesti?
I cannot but wish ne morem si kaj, da si ne bi želel, želim si le

Canada, le [kanada] masculin Kanada

au Canada v Kanadi

canal [kanal] masculin kanal, prekop; dovod, cevi; vodna, plinska napeljava; morska ožina, preliv; figuré posredovanje

canal d'irrigation, d'asséchement namakalni, osuševalni prekop
canal biliaire žolčni kanal
canal de moulin mlinski žleb, rake
canal navigable ploven kanal
canal de télévision televizijski kanal
j'ai appris cela par le canal d'un ami to sem zvedel prek nekega prijatelja

candidato m (f -ta) kandidat, kandidatka:
candidato alle elezioni amministrative kandidat na upravnih volitvah
i candidati all'esame di maturità kandidati za zrelostni izpit
le candidate al concorso di bellezza tekmovalke na lepotnem tekmovanju

cane¹

A) m

1. zool. pes (Canis canis):
cane da guardia pes čuvaj
cane da caccia lovski pes
cane lupo volčjak
cane poliziotto policijski pes
cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
lavorare da cane garati kot črna živina
vita da cane pren. pasje življenje
cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
solo come un cane sam kakor volk v hosti
cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
cane grosso velika živina

3. pren. slab igralec, slab pevec

4. pren. slabš. pes:
tacete cani! molčite, psi!
figlio di cane pasji sin

5. voj. petelin

6. astr.
Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

B) agg. invar.

1. pog. slab, podel:
mondo cane! prekleto!

2. pog. hud:
freddo cane hud mraz

canēphoros (Canēphoros) -ī, f (ἡ κανηφόρος) košek noseča, v pl. Canēphoroe Kanefore, device, ki so ob gr. praznikih na glavi nosile košarice z darovi za žrtvovanje bogovom; le kot kipi: aënea duo... signa... virginali habitu..., Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant; Canephoroe ipsae vocabantur Ci., canephoros eiusdem (Scopae) Plin., (Praxiteles) fecit... canephoram (heterocl.) Plin.