Franja

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

damping samostalnik
(prodajanje pod ceno) ▸ dömpingNa vsakem trgu je treba imeti merila za ugotavljanje in preprečevanje dampinga, monopolov in kartelov. ▸ Minden piacon feltételrendszert kell biztosítani a dömping, a monopólium és a kartellek felismerésére és megakadályozása.
Prodaja blaga pod ceno ni vedno povezana samo z dampingom ali nelojalno konkurenco. ▸ Az áru áron aluli értékesítése nincs mindig kapcsolatban csakis a dömpinggel vagy a tisztességtelen versennyel .
Cene se nižajo in damping je močno zakoreninjen. ▸ Esnek az árak, fokozódott a dömping.
Povezane iztočnice: davčni damping, plačni damping, socialni damping

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

danser [dɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif plesati, poskakovati; poplesavati, premikati se sem in tja

danser avec un cavalier plesati s kavalirjem
robe féminin à danser plesna obleka
danser une valse plesati valček
danser de joie plesati, poskakovati od veselja
la barque danse sur les vagues čoln poplesava na valovih
danser devant le buffet (figuré) ne imeti česa jesti
faire danser l'anse du panier slepariti pri nakupovanju (o služkinji)
ne pas savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili; oklevati
danser sur la corde plesati na vrvi; figuré spustiti se v drzno akcijo
faire danser les écus (figuré) zapravljati denar
la danser (familier) biti premagan, tepen; nositi posledice za kaj (često ne po svoji krivdi), plačati
quand le chat n'est pas là les souris dansent (proverbe) kadar mačke ni doma, miši plešejo

dappiù agg. boljši:
credersi dappiù di un altro imeti se za boljšega od drugih

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

dár (-ú) m

1. dono, regalo:
dobiti, prejeti dar ricevere un regalo
prinesti v dar portare in regalo, regalare, donare
darovi zemlje i doni della terra
rel. žgalni dar ostia, vittima sacrificale

2. talento, dote:
imeti dar za glasbo, za jezike essere dotati per la musica, le lingue
imeti dar govora essere un ottimo oratore; ekst. avere la parlantina sciolta

3. star.
božji dar elemosina

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

daseinsberechtigt ki ima pravico do obstoja, upravičen do obstoja, daseinsberechtigt sein imeti pravico do obstoja

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

deal^*2 [di:l]

1. prehodni glagol
deliti, razdeliti; zadati; obravnavati

2. neprehodni glagol
trgovati; ravnati; vesti se, ukvarjati se, poslovati

to deal a blow udariti, pripeljati komu zaušnico
he is hard to be dealt with z njim ni prijetno imeti opraviti

dealing [dí:liŋ] samostalnik
deljenje (kart); trgovanje; ravnanje, postopanje; stik; poslovanje; kupčija; postopek

honest (ali plain) dealing pošteno ravnanje
crooked dealing nepošteno ravnanje
to have dealings with s.o. imeti opravka s kom

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
dêbela knjiga a big (voluminous) book
dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
dêbel glas a deep voice
dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
dêbele ustnice blubber lips pl
to je dêbela zgodba that's a tall story
na dêbelo trgovina wholesale
trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
trgovina na dêbelo wholesale trade
dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
kupovati na dêbelo to buy wholesale
kupec na dêbelo wholesale buyer
prodajati na dêbelo to wholesale
nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

debolezza f slabost, šibkost (tudi pren.); napaka:
le umane debolezze človeške slabosti
avere una debolezza per qcn. o qcs. imeti slabost do koga ali česa
ha la debolezza di credersi bella domišlja si, da je lepa