Franja

chinois, e [šinwa, z] adjectif kitajski; figuré po nepotrebnem kompliciran; malenkosten, pedanten

Chinois, e masculin, féminin Kitajec, -jka; figuré čudak, dlakocepec, malenkostnež
chinois masculin kitajščina; zelena oranža v žganju ali vložena
c'est du chinois to je nerazumljivo

chirurgical, e, aux [širüržikal, ko] adjectif kirurški

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

chocotaté, e [-te] adjectif vsebujoč čokolado

farine féminin chocotatée čokoladna moka

choisi, e [šwazi] adjectif izbran; izvrsten; vieilli izvoljen, poklican

œuvres féminin pluriel choisies izbrana dela
du choisi izbrano blago

chômé, e [šome] adjectif

jour masculin chômé et payé nedeloven in plačan dan

chondrilla -ae, f in chondril(l)ē -ēs, f (gr. χονδρίλλη) španska cikorija: Plin.

choquant, e [šɔkɑ̃, t] adjectif spotakljiv; žaljiv, (moralno) odbijajoč; ciničen

choral, e, als [kɔral] adjectif koralen, zboren; masculin koral, cerkvena skladba; pesem, skladba za zbor; féminin (= société féminin chorale) féminin pevsko društvo; cerkveni, šolski pevski zbor

Chrīstiānus 3, adv. -ē, gl. chrīstus.

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.

chuintant, e [šɥɛ̃tɑ̃, t] adjectif

consonne féminin chuintante šumevec
chuintante féminin šumevec

ci [si] adverbe tu, tukaj

les témoins ci-présents tu navzoče priče
ci-annexé v prilogi
ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
ci-dessous (tu) spodaj
ci-dessus (tu) zgoraj
ci-devant prej; prejšnji
ci-gît tukaj počiva
ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
cet homme-ci ta(le) človek
à cette heure-ci ob tej uri
de-ci de-là tu pa tam
par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

cicatrisant, e [-zɑ̃, t] adjectif pospešujoč zacelitev; masculin sredstvo za brazgotinjenje

cicatrizzare

A) v. tr. (pres. cicatrizzo) zaceliti

B) ➞ cicatrizzare, cicatrizzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cicatrizzo) zaceliti se:
la ferita si è cicatrizzata rana se je zacelila

ciclone m

1. meteor. ciklon, tropski vihar:
essere, trovarsi nell'occhio del ciclone pren. preživljati najhujše trenutke krize

2. pren. živahen človek; nerednež, nemarnež:
quel ragazzo è un vero ciclone deček je pravi hudournik

3. strojn., les, kem. ciklon

ciēco

A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo

B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj

cigar|a ženski spol (-e …) die Zigarre
… cigare, … cigar Zigarren-
(pepel cigar(e) die Zigarrenasche, kadilec cigar der Zigarrenraucher, tovarna cigar die Zigarrenfabrik, paket cigar die Zigarrenkiste)

cigaret|a [é] ženski spol (-e …) die Zigarette
cigareta s filtrom die Filterzigarette
… cigaret(e) Zigaretten-
(kadilec cigaret der Zigarettenraucher, tovarna cigaret die Zigarettenfabrik, zavojček cigaret die Zigarettenpackung, avtomat za cigarete der Zigarettenautomat)
odmor za eno cigareto die Zigarettenpause
kaditi cigarete Zigaretten rauchen, ein Zigarettenraucher sein