Franja

Zadetki iskanja

  • tepéžen

    tepežni dan (rel, 28. XII.) día m de los Inocentes
  • tercer= tercero tretji

    el tercer día tretji dan
    en tercer lugar tretjič, na tretjem mestu
    el tercer piso tretje nadstropje
  • termin moški spol (-a …) der Termin (dospetja/dospelosti Fälligkeitstermin, spravni Sühnetermin); (ključni dan) der Stichtag
    prestaviti na zgodnejši termin vorverlegen
  • terminālis -e (terminus)

    1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

    2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.
  • tertiānus 3 (tertius)

    1. k tretjemu (tretji) sodeč (spadajoč), tercián(ski): febris Ci. trodnevna mrzlica = mrzlica terciana (tretjača) = ki se pojavi vsak tretji dan; tudi kot subst. tertiāna -ae, f trodnevna mrzlica, mrzlica terciana (starejše tretjača): Cels., Plin., Petr.

    2. k tretji legiji sodeč (spadajoč), tretji legiji pripadajoč; subst. tertiānī -ōrum, m terciáni = tretjaki, vojaki tretje legije: T.; sg. kolekt. tertianus (= tretja legija) securibus portam perfregit T.
  • tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

    1. tertius -iī, m
    a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
    b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

    2. tertia -ae, f
    a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
    b) tretja vloga: Plin.
    c) (sc. hora) tretja ura: Fr. Od tod adv.

    1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

    2. abl. sg. n tertiō
    a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
    b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • that2 [ðæt, ðət] oziralni zaimek (množina that)

    1.
    ki; kateri, -a, -o; ki ga, ki jo, ki jih; katere, katera

    2.
    kar

    all that everything that vse, kar
    the best that najboljše, kar
    much that mnogo (tega), kar
    nothing that nič, kar
    no one that nihče, ki
    the book that I sent you knjiga, ki sem ti jo poslal; ki
    the man that bought the house (tisti) človek, ki je kupil hišo
    the lady that he is acquainted with gospa, s katero se pozna
    it is the ideas that matter ideje so važne
    the fool that he is! takšen bedak!
    grboslovje husband that is to be njen bodoči mož (soprog)
    Mrs. Black, Miss Brown that was pogovorno gospa Black, rojena Brown
    Mrs. Jones that is sedanja gospa Jones
    for the reason that iz razloga, zaradi katerega
    the day (that) I met him na dan, na katerega (ko) sem se seznanil z njim
  • the1 [ɵə pred soglasnikom, ði pred samoglasnikom, ði: poudarjeno]
    določni člen (včasih preveden s ta, to)

    the Browns Brownovi, družina Brown
    the poor reveži
    the Danube Donava
    the Balkans Balkan
    the French Francozi
    the King kralj (angleški idr.)
    the saddle figurativno jezdenje, jahanje
    the stage gledališka (igralska) dejavnost
    the World svet, Svet
    the United States of America ZDA
    the Yugoslavia of to-day današnja Jugoslavija
    the dog is a useful animal pes (kot vrsta) je koristna žival
    he loves the girl on ima rad to dekle
    two shillings the pound dva šilinga (za) funt
    by the day na dan
    by the dozen po ducatu
    it is only a step from the sublime to the ridiculous le en korak je od vzvišenega do smešnega
  • thought1 [ɵɔ:t] samostalnik
    misel, ideja, mišljenje, umovanje, premišljanje; (skrbno) razmišljanje; premislek; pazljivost; namera, nakana, načrt
    množina mnenje; umsko delo; svet misli, miselni svet; spominjanje; sposobnost predstavljanja; skrb, nemir; obzir
    figurativno minimalna količina, nekoliko, malce, kanček

    a beauty beyond thought lepota, ki si je ni moč predstavljati
    engaged in thought zamišljen, zatopljen v misli
    the leading thought vodilna misel
    a penny for your thoughts! figurativno rad bi vedel, kaj (sedaj) mislite! kaj bi dal, da bi vedel za vaše misli!; na kaj mislite?
    (up)on second thought(s) po (zrelem) premisleku
    quick as thought bliskovit
    after further thought I saw I was wrong ko sem znova premislil, sem uvidel, da nimam prav
    you are often in my thoughts često mislim na vas
    I had (some) thoughts of coming nekako sem nameraval priti
    he had no thought of paying his debt prav nobenega namena ni imel, da bi plačal svoj dolg
    he did not give a thought to his doings niti hip ni pomislil, kaj dela
    he is a thought smaller than you on je nekoliko manjši kot vi
    his sole thought is to make money njegova edina misel je, kako priti do denarja
    it never entered my thoughts nikoli mi ni (to) prišlo na misel
    to read s.o.'s thoughts brati misli kake osebe
    a thought struck me v glavo mi je šinila misel
    second thoughts are best figurativno ni se treba prenagliti
    to speak one's thoughts povedati svoje mnenje
    she takes no thought for her appearance ona ne pazi na svojo zunanjost
    to take no thought for the morrow ne misliti na jutrišnji dan
    to take thought zamisliti se, premisliti
    he took thought before replying premislil je, preden je odgovoril
    thank you for your kind thought of me hvala vam za vašo ljubeznivo pažnjo do mene
    the wish is father to the thought (ta) misel izhaja iz želje (je težko uresničljiva)
  • throughout [ɵru:áut]

    1. predlog
    skozi vse, preko vsega, po vsem, v vsem, vsepovsod; v teku, za časa, čez; skozi

    throughout the country po vsej deželi
    throughout his stories v vseh njegovih zgodbah
    he travelled throughout Yugoslavia prepotoval je vso Jugoslavijo
    throughout the year skozi vse leto
    throughout the Middle Ages skozi ves srednji vek

    2. prislov
    skoz in skoz, vseskoz(i), popolnoma; povsod; ves čas

    a sound policy throughout vseskozi pametna politika
    today has been fine throughout danes je bilo ves dan lepo vreme
  • 1

    ogovoriti koga s ti tutear a alg, tratar de tú a alg
    kakor ti meni, tako jaz tebi donde las dan, las toman
  • tide1 [táid] samostalnik
    plima in oseka, plimovanje; valovje; tok, struja; čas, doba; sprememba, preobrat; (redko) ugoden trenutek, priložnost

    ebb tide low tide oseka
    even tide večerni čas, večer
    flood, high tide plima
    at Christmastide o božiču
    the tide of battle bojna sreča
    in the full tide of battle sredi bitke
    a tide of blood potok krvi
    winter tide zimski čas
    the turn of the tide sprememba sreče; preobrat
    the tide is rising voda narašča
    to go with the tide plavati s tokom, figurativno delati, kar drugi delajo
    the tide turns sreča se obrača, je opoteča
    to work double tide delati noč in dan; naporno delati
    time and tide wait for no man prilika zamujena ne vrne se nobena
    to swim against the tide plavati proti toku
    take the tide at the tide izkoristi priliko, kuj železo, dokler je vroče
  • tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

    le tiers état tretji stan (meščanstvo)
    une tierce personne neka tretja oseba, tujec
    tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
    tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
    fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
    être en tiers biti tretji v zvezi
    le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
    médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
    se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega
  • time1 [táim]

    1. samostalnik
    čas; delovni čas; ura, trenutek
    šport najkrajši čas
    glasba akt, tempo
    vojska tempo, korak, hitrost marša
    množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
    množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

    the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
    time out of mind davni čas(i)
    time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
    civil time navadni čas
    the correct (right) time točen čas
    a work of time zamudno delo!
    time! šport zdaj!
    time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
    hard times težki časi
    the ravages of time zob časa
    the good old time dobri stari časi
    against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
    ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
    all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
    a long time since zdavnaj
    at any time ob vsakem (kateremkoli) času
    at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
    one at a time po eden, posamično
    at all times vsak čas, vedno
    as times go v današnjih časih
    at times od časa do časa, občasno
    at no time nikoli, nikdar
    at one time nekoč, nekdaj
    at some time kadarkoli, enkrat
    at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
    at the present time sedaj, zdaj, táčas
    at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
    at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
    at that time tisti čas, tačás
    before one's time prezgodaj, prerano
    behind time prepozno
    to be behind time imeti zamudo
    by that time do takrat, dotlej; medtem
    close time lov lovopust
    each time that... vsakikrat, ko
    every time vsakikrat, vsaki pot
    for all time za vse čase
    for the time trenutno, ta trenutek
    for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
    for the last time zadnjikrat
    from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
    from time to time od časa do časa
    for a long time past že dolgo
    in the course of time v teku časa
    in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
    in due (proper) time o pravem času
    in good time pravočasno
    all in good time vse ob svojem času
    in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
    in the mean time medtem, med (v) tem času
    in the length of time trajno
    in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
    in time pravočasno; v ritmu, po taktu
    in times of old v starih časih
    in one's own good time kadar je človeku po volji
    in time to come v bodoče, v prihodnje
    many a time včasih; marsikaterikrat
    many times mogokrat, često
    mean time srednji, standardni čas
    near one's time (o ženskah) pred porodom
    not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
    off time iz (zunaj) takta, ritma
    on time točno, o pravem času
    once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
    out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
    some time longer še nekaj časa
    some time about noon nekako opoldne
    time after time ponovno, češče
    time and again ponovno, češče, večkrat
    this long time zdavnaj
    this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
    this time tomorrow jutri ob tem času
    till next time do prihodnjič
    times without (out of) number neštetokrat
    to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
    up to time točno
    up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
    up to that time do takrat, dotlej
    what time? ob katerem času? kdaj?
    what time? poetično (v času) ko
    with times časom, sčasoma
    time is money čas je zlato
    what is the time? what time is it? koliko je ura?
    it is high time to go skrajni čas je, da gremo
    time is up! čas je potekel!
    there is time for everything vse ob svojem času
    he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
    now is your time zdaj je prilika zate
    she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
    she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
    it was the first time that bilo je prvikrat, da...
    to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
    to beat the time udarjati, dajati takt
    to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
    to call time šport dati znak za začetek ali za konec
    to comply with the times vdati se v čase
    my time has come moj čas (smrti) je prišel
    my time is drawing near bliža se mi konec
    to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
    to get better in times časom si opomoči
    my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
    he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
    to have a time with pogovorno imeti težave z
    to have a time of it izvrstno se zabavati
    to have a good (fine) time dobro se zabavati
    to have a hard time preživljati težke čase
    I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
    what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
    to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
    to keep good time iti dobro, točno (o uri)
    I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
    to kill time čas ubijati
    this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
    what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
    to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
    to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
    to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
    time will show čas bo pokazal
    I am pressed for time mudi se mi
    to serve one's time vojska služiti svoj rok
    to speak against time zelo hitro govoriti
    to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
    to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
    take your time! ne hiti!
    to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
    take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
    tell me the time povej mi, koliko je ura
    time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
    to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
    to watch one's time prežati na ugodno priložnost
    to waste time čas zapravljati
    to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

    2. pridevnik
    časoven
    ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
  • tirage [tiraž] masculin

    1. vlečenje; (loterijsko) žrebanje; figuré trenje, nesoglasje, težava

    2. tiskanje, tisk, odtis; naklada, izdaja; photographie kopiranje; commerce trasiranje (menice)

    tirage global celotna, skupna naklada
    tirage de luxe luksusna izdaja
    tirage à part posebni odtis, separat
    tirage au sort žrebanje
    tirage d'une loterie loterijsko žrebanje
    cordon masculin de tirage vrv za vlečenje
    jour masculin de tirage dan žrebanja
    journal masculin à grand, gros, fort tirage časopis z veliko naklado
    (photographie) le développement et le tirage d'une pellicule razvijanje in kopiranje filma
    le poêle n'a pas de tirage pečne vleče
    (familier) il y aura du tirage bodo težave, ne bo (šlo) lahkó
    il y a du tirage entre eux so trenja med njima, njimi
  • tirare

    A) v. tr. (pres. tiro)

    1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
    tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
    tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
    tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
    tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
    tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
    tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
    tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
    tirare un metallo metal. vleči kovino
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
    tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
    tirare le reti povleči mreže
    tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

    2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
    tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
    tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
    tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

    3. vleči:
    i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
    tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
    tirare la carretta pren. garati
    tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
    tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
    una parola tira l'altra beseda da besedo

    4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
    tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
    tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
    tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
    tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
    tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
    tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
    tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
    tirare giù potegniti dol:
    tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
    tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
    tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
    tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
    tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
    tirare su potegniti gor, ven:
    tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
    tirare su un bambino vzgajati otroka
    tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
    tirare su col naso smrkati
    tirare su la cocaina njuhati kokain
    tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
    tirare a sorte žrebati
    tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

    5. vleči, vsrkavati, sesati:
    tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
    tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
    tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
    tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
    tirare il latte sesati (mleko)

    6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
    tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
    tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
    tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
    tirare una salsa kulin. zgostiti omako

    7. pog. dvigniti:
    tirare lo stipendio dvigniti plačo

    8.
    tirare a cera il pavimento povoščiti pod
    tirare a lucido pološčiti
    tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
    tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

    9. vreči, metati, zalučati:
    tirare un sasso vreči kamen
    tirare baci pošiljati poljubčke
    tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
    tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
    tirare i dadi kockati (se)
    tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

    10. ustreliti, streljati:
    tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
    tirare in porta ekst. šport streljati na gol

    11. potegniti, vleči, risati:
    tirare una linea potegniti črto
    tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

    12. tisk natisniti, tiskati

    B) v. intr.

    1. iti naprej:
    tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
    Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
    tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

    2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
    tirare a imbrogliare rad prevarati
    tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
    tirare a indovinare pog. ugibati

    3. vleči (barva); biti podoben:
    tirare da qcn. biti podoben komu
    un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

    4. kazati na; vleči:
    tira a piovere kaže na dež
    lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

    5. pihati:
    con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

    6. vleči (motor):
    la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

    7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

    8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
    il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

    9. obl. biti tesen:
    sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

    10. pren. varčevati:
    tirare sul prezzo barantati
    tirare sulle spese skopariti

    11. ustreliti, streljati:
    tirare col fucile streljati s puško
    tirare alla selvaggina streljati na divjad
    tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

    C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
    tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
    tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
    tirarsi su vstati, pren. pobrati se
  • tísti, tísta, tísto (pridevniško rabljen) ese, esa, eso; aquel, aquella, aquello

    tisti dan aquel día; (samostalniško rabljen) ése, ésa; aquél, aquélla
    v tistih časih en aquellos tiempos
  • tísti that, pl those

    tísti, ki... he who, he that, the one who
    tísta, ki... she who...
    tísti, ki (pl) those who
    tísti dan, tístega dne on that day
    kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
    tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
    tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
    tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
    od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
    treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves
  • tísti, -ta, -to (pridevniško rabljen) ce (cet) … -là, cette …-là ; (samostalniško rabljen) celui-là, celle-là

    tisti dan ce jour-là
    tisti človek cet homme-là
    ob tisti uri à cette heure-là
    ne to knjigo, ampak tisto pas ce livre-ci, mais celui-là
    tisti ki celui qui (množina ceux qui)