Franja

odpeljati¹ (odpéljem) peljati, voditi

1. poznavajoč pot: führen, wegführen (gor hinaufführen, ven hinausführen …)

2. (pospremiti) bringen (na letališče zum Flughafen, na vlak an die Bahn), -bringen (gor hinaufbringen, heraufbringen, do sobe an sein Zimmer hinaufbringen, nazaj zurückbringen, ven hinausbringen …)

3. v zapor: abführen
odpeljati s silo sovražniki, banditi: verschleppen, entführen

4. z vozilom: fahren (v bolnico ins Krankenhaus fahren)

5. (spraviti stran) pijanca ipd.: wegschaffen

odpočítek rest; recreation; repose (od from); relaxation

privoščiti si uro odpočítka to allow oneself an hour's rest
potreben sem odpočítka I need a rest

odpór resistance; opposition; dislike; disinclination

iz odpóra do in opposition to
gnezdo odpóra pocket of resistance
pasivni odpór passive resistance
splošni ljudski odpór total national defence
čutiti odpór do česa to dislike something
takoj začutiti odpór do koga to take an instant dislike to someone
nuditi komu odpór to offer resistance to someone, to withstand someone
iti po liniji manjšega odpóra to take the line of least resistance
nisem naletel na nikak odpór I met no resistance
naleteti na odpór to meet with (ali to encounter) opposition
naleteli smo na močan odpór we met with vigorous resistance
premagati odpór to overcome resistance
ki ne nudi (nobenega) odpóra resistless
načelo najmanjšega odpóra principle of least resistance

odpóved notice; warning; denunciation, denouncement (pakta of a pact, of a treaty)

enomesečna odpóved a month's warning (ali notice)
dobiti odpóved to get (ali to receive) notice to quit
dati odpóved službe, stanovanja to give notice to quit
dati odpóved delodajalcu to give one's employer notice
dati odpóved delojemalcu to give an employee notice

odpove|dati¹ [é] (-m)

1. (ne delovati, prenehati delovati) tehnika, medicina ausfallen, medicina versagen
odpovedalo mu je srce er ist an Herzversagen gestorben

2. naboj: versagen, ein Blindgänger sein
naboj, ki je odpovedal der Blindgänger, grobo: der Rohrkrepierer

3. (ne izpolniti pričakovanj) versagen; (ne vzdržati pritiska) človek: umfallen
figurativno če vse odpove wenn alle Stränge reißen

odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

odpovédati naročilo to cancel an order
odpovédati stanovanje to give notice to quit
odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
odpovédati časopis to discontinue a newspaper
glas mu je odpovedal his voice failed
nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
živci so mu odpovedali his nerves snapped
puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
(zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
odpovédati delojemalcu to give an employee notice
če vse drugo odpove in the last resort
odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
odpovédati se članstvu to resign from membership
odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne

odpráviti (odposlati) to send off (ali away), to dispatch, to expedite, to forward; to dismiss; (ukiniti) to abolish, to annul, to suppress, to do away (kaj with something)

odpráviti sužnost to abolish slavery
odpráviti nedostatek to make good a deficiency
odpráviti otroka (splaviti) to procure an abortion
odpráviti koga (odbiti mu prošnjo) to send someone away with a refusal (ali pogovorno with a flea in his ear); to get rid of a bothersome petitioner
odpráviti se to set out (v for)
odpráviti se domov to make for home
odpráviti se na pot to set out on one's journey
ni se dal odpráviti I could not get rid of him
odpráviti koga z lepimi besedami to put someone off with fair words

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

odpustíti (oprostiti) to forgive, (greh) to remit; to pardon; (čete, vojsko) to disband

odpustíti častnika to cashier (ali break) an officer
odpustíti iz službe to dismiss from service (ali from employment), to discharge, to give the sack, to remove, žargon to fire

odrêči (odkloniti) to refuse, to decline

odrêči se čemu to renounce something, to resign something, to give something up; to waive, abjure; to relinquish
odrêči se častem to decline honours
odrêči se (neki) pravici to resign a right
odrêči se dopustu to give up one's holiday
odrêči se prestolu to abdicate; to renounce the throne
odrekel se je nameri, da bi to storil he renounced the idea of doing it
odrêči se pravicam do česa to quitclaim something
on se ničemur ne odreče he denies himself nothing
odrêči se upanju, misli to relinquish a hope, an idea

odréti to skin; to flay

odréti (iz kože dati) to flay (the hide) off
odréti kunca to skin a rabbit
odréti žival to flay (ali to strip the skin off) an animal
odréti koga (figurativno) to overcharge someone, to charge exorbitant prices, pogovorno to bleed someone white, žargon to rip someone off

odstóten per cent

pet odstótni vrednostni papirji five per cents pl
odstótna mera percentage
stoodstótni (100%) Amerikanec (figurativno) an all-American (boy, guy)

odvis|en¹ (-na, -no)

1. (nesamostojen) abhängig (od von); (navezan na) tujo pomoč ipd.: angewiesen (auf)
matematika linearno odvisen linear abhängig
matematika odvisna spremenljivka abhängige Variable
biti odvisen (od) abhängen von, abhängig sein von, tuje pomoči ipd.: angewiesen sein auf

2. (v odvisnosti od, glede na) -abhängig (cenovno/od cene preisabhängig, časovno/od časa zeitabhängig, od izvoza exportabhängig, od mezde lohnabhängig, od starosti altersabhängig, od storilnosti leistungsabhängig, od strank kundenabhängig, od temperature temperaturabhängig, od uvoza einfuhrabhängig, importabhängig), bedingt (durch), -bedingt (od okolja umweltbedingt, od podnebja klimabedingt, od sezone saisonbedingt, od sistema systembedingt)

3. (nanašajoč se na) bezogen auf (od realnosti realitätsbezogen)

4.
vse je odvisno od … es kommt auf … an (vse je odvisno od dobre volje es kommt auf den guten Willen an)
to je odvisno od … das ist -sache/-frage
(izkušenj Erfahrungssache, stroškov Kostenfrage, vaje Übungssache, značaja Charaktersache, interpretacije Auslegungsfrage, živcev Nervensache)

odzváti se odzívati se to respond

odzváti se, odzívati se klicu (prošnji, vabilu) to respond to a call (a request, an invitation); (o odmevu) to resound, to echo, to re-echo

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

off³ [ɔ(:)f] pridevnik
bolj oddaljen; stranski (ulica)
figurativno postranski; desni (konj, stran česa, stran pri kriketu); prost (dan); slabši od običajnega
(tudi ekonomija) manjvreden, slabše kakovosti, ki ne ustreza (off size)
neverjeten; nesvež (sadje)

an off chance slabo upanje, majhna verjetnost
on the off chance na slepo srečo
off colour slabše barve (dragulj), bled, nezdrav (človek)
off day prost dan, figurativno slab dan
off guard nepazljiv, nečuječ, nepripravljen
in one's off o prostem času
off season slaba sezona
britanska angleščina the off side of the road desna stran ceste, bolj oddaljena stran

offence [əféns] samostalnik
britanska angleščina prestopek (against)
žalitev, užaljenost, zamera; napad; spotika

to give offence to razžaliti
pravno legal offence kaznivo dejanje
pravno minor (ali lesser) offence prekršek
no offence! brez zamere!
to mean no offence ne imeti namena žaliti
to put up (ali swallow, pocket) an offence požreti žalitev
to take offence at biti razžaljen
no offence taken je že dobro!
Biblija rock of offence kamen spotike
arms of offence napadalno orožje

offer¹ [ɔ́fə] samostalnik
ponudba, predlog
ekonomija oferta, ponudba

ekonomija to be open to an offer biti pripravljen upoštevati predlog kupca
ekonomija on offer naprodaj
offer (of marriage) ženitna ponudba

official¹ [əfíšəl] pridevnik (officially prislov)
uraden, služben; formalen, slovesen (an official dinner)
medicina oficinalen, po lekarniških predpisih (zdravilo)

ameriško official family kabinet predsednika ZDA (časnikarski jezik)
official oath uradna zaprisega

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.