Franja

Zadetki iskanja

  • negotov [è] (-a, -o) unsicher (tudi človek), [ungewiß] ungewiss; nicht sicher; (vprašljiv) fraglich
    negotov pri hoji wackelig (auf den Beinen) sein
    biti negotov (neodločen, nedokončen) in der Schwebe sein
  • neizkúšen inexperienced, unexperienced; inexpert; (nevešč) unskilled, untrained; (neuveden) uninitiated, unversed

    neizkúšen človek a new hand, a greenhorn
  • neizkúšen (-a -o) adj. inesperto; pren. knjiž. giovane, imperito, inaccorto; šalj. imberbe:
    pren. neizkušen človek bamboccio
    navt. neizkušen pomorščak marinaio d'acqua dolce
    neizkušen (mlad) profesor professorino
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena
  • nemárno adv. in modo indolente, svogliato:
    nemarno narejen fatto con le calcagna
    nemarno oblečen človek brindellone
    nemarno šivati agucchiare
  • nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

    Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.
  • nemoralen pridevnik
    (v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelen
    nemoralno početje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno dejanje ▸ erkölcstelen cselekedet
    nemoralno vedenje ▸ erkölcstelen viselkedés
    skrajno nemoralen ▸ végletesen erkölcstelen
    nemoralno življenje ▸ erkölcstelen élet
    S svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.
    nemoralen človek ▸ erkölcstelen ember
    nemoralna politika ▸ erkölcstelen politika
    nemoralna ženska ▸ erkölcstelen nő
    obogateti na nemoralen način ▸ erkölcstelen módon meggazdagodik
    popolnoma nemoralen ▸ teljes mértékben erkölcstelen
    nemoralno obnašanje ▸ erkölcstelen viselkedés
    nemoralna ponudba ▸ erkölcstelen ajánlat
    nemoralna vrednota ▸ erkölcstelen érték
    Pravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal.
  • neobtesan [è] (-a, -o) unbearbeitet
    neobtesan človek der Naturbursche
  • nepísmen illiterate; unlettered; unschooled, unlearned, untaught; ignorant

    nepísmen človek illiterate
  • nepísmen analfabeto

    nepismena oseba (človek) analfabeto m
  • nepomémben insignificant; unimportant; trivial

    on je čisto nepomémben človek he ss a mere cipher
    nepomémbna izguba a trivial loss
  • nepotvorjen [è,ó] (-a, -o) unverfälscht; unverbildet; Natur- (mlad človek das Naturkind)
  • neprávi wrong, not right, improper, undue; (podtaknjen) supposititious; (nepristen) not genuine, spurious, counterfeit, apocryphal, sham; ZDA bogus; (umeten) artificial

    ob neprávem času (uri) at the wrong time
    neprávi biser (diamant) imitation pearl (diamond)
    neprávi odgovor a wrong answer
    nepráva stran blaga wrong side of material
    neprávi ulomek improper fraction
    neprávi mož (človek) na neprávem mestu (položaju) (figurativno) a square peg in a round hole
  • neprilagojenec samostalnik
    (slabo prilagojen človek) ▸ nem alkalmazkodó, alkalmazkodásra képtelen
  • nepriméren2 neprimerljív incomparable

    neprimérno prislov incomparably
    neprimérno bolje se počutim pogovorno I'm heaps better
    on je neprimérno najboljši človek he is the best man by far, pogovorno by a long chalk
  • nerad (-a, -o) nicht gern, ungern; (z odporom) widerwillig
    ki nerad … -scheu
    (vzpostavlja stike kontaktscheu, nastopa v javnosti öffentlichkeitsscheu, se fotografira fotoscheu), -faul (prestavlja schaltfaul)
    človek, ki nerad … der - muffel
    (nosi kravato Krawattenmuffel, pripenja varnostni pas Gurtmuffel, pleše Tanzmuffel)
  • Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:

    1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.

    2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.

    3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.

    4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet.
  • nerve1 [nə:v] samostalnik
    anatomija živec, živčni končič
    figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
    botanika žila lista
    zoologija žilica v krilu insekta
    pogovorno predrznost
    množina živčnost, živčevje
    poetično kita

    he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
    a fit of nerves živčnost, živčni napad
    to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
    to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
    to have steady nerves imeti močne živce
    nerves of iron (ali steel) jekleni živci
    to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
    a man of nerve pogumen človek
    figurativno to strain every nerve napeti vse sile
    to suffer from nerves biti prenapetih živcev
  • new1 [nju:] pridevnik
    nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
    jezikoslovje moderen

    avstralsko new chum nov naseljenec
    New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
    New Egyptian koptovščina (jezik)
    New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
    the New World novi svet, Amerika
    New Testament nova zaveza
    figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
    new departure popolna sprememba starih navad
    as good as new skoraj nov
    to lead a new life živeti drugačno življenje
    astronomija new moon mladi mesec
    figurativno new man prerojen človek
    to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
    new woman moderna žena
    an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad
  • nezanesljiv [è] (-a, -o) unzuverlässig; [unverläßlich] unverlässlich; unsicher
    nezanesljiv človek ein [unverläßlicher] unverlässlicher Mensch, figurativno ein unsicherer Kantonist