negotov [è] (-a, -o) unsicher (tudi človek), [ungewiß] ungewiss; nicht sicher; (vprašljiv) fraglich
negotov pri hoji wackelig (auf den Beinen) sein
biti negotov (neodločen, nedokončen) in der Schwebe sein
Zadetki iskanja
- neizkúšen inexperienced, unexperienced; inexpert; (nevešč) unskilled, untrained; (neuveden) uninitiated, unversed
neizkúšen človek a new hand, a greenhorn - neizkúšen (-a -o) adj. inesperto; pren. knjiž. giovane, imperito, inaccorto; šalj. imberbe:
pren. neizkušen človek bamboccio
navt. neizkušen pomorščak marinaio d'acqua dolce
neizkušen (mlad) profesor professorino - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena - nemárno adv. in modo indolente, svogliato:
nemarno narejen fatto con le calcagna
nemarno oblečen človek brindellone
nemarno šivati agucchiare - nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.
Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv. - nemoralen pridevnik
(v nasprotju z vrednotami) ▸ erkölcstelennemoralno početje ▸ erkölcstelen cselekedetnemoralno dejanje ▸ erkölcstelen cselekedetnemoralno vedenje ▸ erkölcstelen viselkedésskrajno nemoralen ▸ végletesen erkölcstelennemoralno življenje ▸ erkölcstelen életS svojim nemoralnim življenjem so dajale slab vzgled mladini. ▸ Erkölcstelen életével rossz példával szolgált a fiataloknak.nemoralen človek ▸ erkölcstelen embernemoralna politika ▸ erkölcstelen politikanemoralna ženska ▸ erkölcstelen nőobogateti na nemoralen način ▸ erkölcstelen módon meggazdagodikpopolnoma nemoralen ▸ teljes mértékben erkölcstelennemoralno obnašanje ▸ erkölcstelen viselkedésnemoralna ponudba ▸ erkölcstelen ajánlatnemoralna vrednota ▸ erkölcstelen értékPravijo, da so vse dobre stvari v življenju nezakonite, nemoralne ali redilne. ▸ Azt mondják, hogy az életben minden jó dolog vagy törvénytelen, vagy erkölcstelen, vagy hizlal. - neobtesan [è] (-a, -o) unbearbeitet
neobtesan človek der Naturbursche - nepísmen illiterate; unlettered; unschooled, unlearned, untaught; ignorant
nepísmen človek illiterate - nepísmen analfabeto
nepismena oseba (človek) analfabeto m - nepomémben insignificant; unimportant; trivial
on je čisto nepomémben človek he ss a mere cipher
nepomémbna izguba a trivial loss - nepotvorjen [è,ó] (-a, -o) unverfälscht; unverbildet; Natur- (mlad človek das Naturkind)
- neprávi wrong, not right, improper, undue; (podtaknjen) supposititious; (nepristen) not genuine, spurious, counterfeit, apocryphal, sham; ZDA bogus; (umeten) artificial
ob neprávem času (uri) at the wrong time
neprávi biser (diamant) imitation pearl (diamond)
neprávi odgovor a wrong answer
nepráva stran blaga wrong side of material
neprávi ulomek improper fraction
neprávi mož (človek) na neprávem mestu (položaju) (figurativno) a square peg in a round hole - neprilagojenec samostalnik
(slabo prilagojen človek) ▸ nem alkalmazkodó, alkalmazkodásra képtelen - nepriméren2 neprimerljív incomparable
neprimérno prislov incomparably
neprimérno bolje se počutim pogovorno I'm heaps better
on je neprimérno najboljši človek he is the best man by far, pogovorno by a long chalk - nerad (-a, -o) nicht gern, ungern; (z odporom) widerwillig
ki nerad … -scheu
(vzpostavlja stike kontaktscheu, nastopa v javnosti öffentlichkeitsscheu, se fotografira fotoscheu), -faul (prestavlja schaltfaul)
človek, ki nerad … der - muffel
(nosi kravato Krawattenmuffel, pripenja varnostni pas Gurtmuffel, pleše Tanzmuffel) - Nerō -ōnis, m (sab. beseda: inter cognomina autem (sc. gens Claudia) et Neronis assumpsit, quo significatur lingua Sabina fortis ac strenuus Suet.; prim. Neriō, osk. ner mož, nerum = virorum, umbr. acc. pl. nerf = proceres, principes, skr. nar- mož, človek, gr. ἀνήρ mož) Néron, priimek Klavdijevega rodu. Poseb. znani so:
1. C. Claudius Nero Gaj Klavdij Neron, ki je kot konz. l. 207 premagal Hazdrubala pri Seni: L., Suet.
2. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron je služil pod Cezarjem v aleksandrijski vojni in bil v peruzijski vojni Antonijev pristaš; ko so triumviri sklenili dogovor, je prepustil Oktavijanu svojo soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova, ki jih H. imenuje Nerones): Tiberija Nerona (poznejšega cesarja Tiberija) in Druza Nerona (očeta cesarja Klavdija): Auct. b. Alx., Suet.
3. Tib. Claudius Nero Tiberij Klavdij Neron, drugi rim. cesar (14—37 po Kr.), krajše imenovan Tiberius Tiberij: H., Vell., T., Suet.
4. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij A(h)enobarb (Rdečebradec), sin Gneja Domicija A(h)enobarba in Agripine, roj. 15. 12. 37 po Kr., posinovljenec cesarja Klavdija, zato imenovan Tib. Claudius Nero, krajše Nero Neron, peti rim. cesar (54—68 po Kr.): Plin., T., Suet. Razvpit je bil predvsem zaradi svoje krutosti; od tod tudi vzdevek Calvus Nero za nič manj okrutnega cesarja Domicijana: Iuv., Aus. — Od tod adj. Nerōnēus 3 (z gr. končnico) Néronov (= cesarja Nerona): mensis T., Suet., certamen Suet. (= Nerōnia, gl. spodaj), unda Stat. Nerōniānus 3 Néronov: dictum (sc. konzula Nerona) Ci., piscina Cass. Subst. Nerōnia -ōrum, n (sc. sollemnia) nerónije, Neronove slovesne igre, ki jih je cesar Neron ustanovil sebi na čast; obhajali so jih vsako peto leto s tekmovalnimi boji, kjer so se tekmeci merili v dirkah, glasbi idr.: Suet. - nerve1 [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita
he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev - new1 [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen
avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad - nezanesljiv [è] (-a, -o) unzuverlässig; [unverläßlich] unverlässlich; unsicher
nezanesljiv človek ein [unverläßlicher] unverlässlicher Mensch, figurativno ein unsicherer Kantonist