Franja

igitur, conj. (etim. nedognana beseda)

I. (v časovnem pomenu) ob teh (takih) razmerah, tako, tedaj: sei (= si) in ius vocat nec it antistator, igitur im (= eum) capito Tab. XII, quando habeo anulum, igitur rationem fabricarum dabo Pl., igitur tum, igitur deinde Pl. nato, potem, igitur demum Pl. potem torej šele, igitur ut Pl. tako da, zato da. —

II. pri log. sklepanju = tedaj, torej, potemtakem

1. v povednih stavkih: si mentiris, mentiris; mentiris autem: igitur mentiris Ci., res caelestes … ab homine confici non possunt; est igitur id, quo … conficiuntur, homine melius Ci., nihil omnium rerum melius quam omnis mundus administratur: consilio igitur mundus administratur Q.

2. v vprašalnih stavkih: quid igitur faciam? Ter., ubi igitur locus fuit errori deorum? Ci., ecquid igitur interest, Piso, inter haec interdicta? Ci., in quo igitur loco est? credo equidem in capite Ci.; pogosto iron.: igitur hocine est amare? Pl., dicet aliquis: haec est igitur tua disciplina? Ci., quin igitur ulciscimur Graeciam? Cu., quin igitur ad diripiendos thesauros discurritis? Cu.

3. v velelnih stavkih: vide igitur Ci., videte igitur, quid statuatis! Ci., custodiatur igitur vita mea rei publicae Ci., conserva igitur tuis suos Ci., sit igitur cura elocutionis quam maxima, dum sciamus Ci., igitur exprome nobis T. —

III. nadaljujoč (po odmikih, digresijah) pretrgani govor = torej, kakor povedano, pravim: nam etiam ab orationibus disiungo me fere referoque ad mansuetiores Musas … ; scripsi igitur Aristotelio more tres libros de oratore Ci. ep., huic pro tantis meritis honoris corona a populo data. … Illa igitur contentus Thrasybulus … N., Epaminondas, Polymnidis filius, Thebanus. … Natus est igitur patre, quo diximus N., Dareus … statuit ipse decernere. … Igitur castris ad Babylona positis … universas vires in conspectum dedit Cu. —

IV. povzemajoč več pojmov, misli ali govor nekako zaključujoč = skratka, z eno besedo: de sicariis, de veneficiis, de peculatu infitiari necesse est. Id est igitur genus primum causarum in iudiciis ex controversia facti Ci., pro imperio, pro exercitu, pro provincia, … pro his igitur omnibus rebus, … nihil a vobis nisi huius temporis totiusque mei consulatus memoriam postulo Ci., nunc ad demonstrativum genus causae transeamus. … In huiusmodi igitur causa principium sumetur aut … Corn.

Opomba: Sprva se je beseda igitur enklitično pritikala predhodni besedi. Pri Ci. in L. je nav. drugi pojem v stavku, pri Ci. stoji včasih tudi na tretjem, četrtem ali petem, pri Pl. enkrat celo na sedmem mestu. Pri S. in T. večinoma uvaja stavke, C. se ga izogiblje.

ī-gnāvus 3, adv. īgnāvē in īgnāviter (in¹ + gnāvus)

1. len, leniv, nemaren, nedelaven, medel, šibek, slaboten, brez moči (krepkosti), neučinkovit: ignavae fame (apes) V., ign. fuci, ign. pecus V., gravitas V. ali globus Plin. nepremična, bubo O., preces O., ignavo stupuerunt verba palato O. nemim, onemelim O., anni, otia O., lux Iuv. dan brezdelja, senectus Ci. medla, slabotna, partes Plin. brez moči, brez duha, cornicula Plin. nekoristni, brez koristi, odi homines ignavā operā Pac. fr. brezkoristnega —, brezkrušnega dela, repetitio ign. Gell. nepomembno, quaeque gustu ignava sunt Aus. pusto, neužitno; v komp. in superl.: te sene senum omnium neminem esse ignaviorem Pl., homo ignavior Ci., ille ignavissimus Pl. malopridnež —, lopov stare mere, sucus … multum opio ignavior Plin. precej manj učinkovit, ignavissimus poëta Gell. dokaj slab; z ad: ab ignavissimo ad opera ac muniendum hoste L., haud ignavus ad ministeria belli iuvenis T.; z objektnim gen.: legiones operum et laboris ignavae T.; z inf.: ignavum rediturae parcere vitae Lucan.; metaf.: nemora evertit multos ignava per annos V. nerodovitne; adv. = medlo, brez moči, z odporom: cur tam ignaviter hoc praesertim tempore quaeris? Luc. ap. Non., an ego, cum omnes caleant, ignaviter aliquid faciam? Hirt. in Ci. ep., ignave dicere multa H., ignave multa fatetur H.; v komp.: summas carpere ignavius herbas V.

2. bojazljiv, strahopeten, malosrčen, kot subst. m bojazljivec, strahopetec, strahopetnež: ignavus miles ac timidus Ci., ignavissumi homines … omnia ea sociis adimere, quae fortissumi viri victores hostibus reliquerant S., strenuus aut ignavus miles L., ignavissimus ac fugacissimus hostis L., Galliae ignavum conferunt stipendium Vell. v lenobi in bojazljivosti; z abl. loci: ut quisquis ignavus animo T.; z adversum, inter ali in z acc.: canis ignavus adversum lupos H., feroces inter socios, ignavi inter hostes L., ferox in suos, ignavus in hostes Amm.; subst.: fortis ignavus, audax timidus Ci., in bello poena ignavis ab imperatoribus constituitur Ci., cedentibus ignavis et imbecillis Ci., in victoria vel ignavis gloriari licet S., non timido, non ignavo tum cessare licuit Cu.; adv.: ne quid timide, ne quid ignave … faciamus Ci.

3. act. = ki povzroča lenobo (mlahavost), ki slabi: frigus, aestūs O., letum O. (po drugih = neslavna), dolor Plin.; od tod tudi: genus interrogationis Ci., ratio Ci., sklep, ki vodi k nedelavnosti; pesn.: hiems ignava colono V. ki prinaša mir (ali pa = ki se v miru preživi, brezdelna) V.

īgnēscō -ere (incoh. glag. īgnēre: īgnis)

1. zagore(va)ti, vžgati, vžgati se, vneti se: ex quo eventurum nostri putant … , ut ad extremum omnis mundus ignesceret Ci., lumen capere atque ignescere sensit O.

2. metaf.
a) vzplamte(va)ti, zažare(va)ti: ignescente purpurā Plin., ignescunt sanguine vultus Stat. zardi.
b) (o strasteh) vzplamene(va)ti, (raz)vne(ma)ti se: Rutulo … ignescunt irae V., amor ignescit menti Col. poet., ignescentia odia Stat.; tudi o osebah: furiis ignescit opertis Val. Fl., virgo ignescens penitus Sil., cupiditatibus ignescit Aug.; z inf.: hinc ardore pari … incurrere muris ignescunt animi Sil.

Opomba: v pass. obl. ignescitur: Lab. ap. Non.

īgni-potēns -entis (īgnis in potēns) ki zapoveduje ognju, ki vlada —, vladar ognja: ignipotens deus (= Vulcanus) V.; isti tudi samo Ignipotens: V.

īgnōrō -āre -āvī -ātum (iz īgnārus; prim. gr. γνώριμος (po)znan) ne vedeti, ne znati, ne poznati, nevešč biti čemu, v čem, tudi (toda redk.) ne hoteti poznati —, zatajiti (zatajevati) koga, litota: non ali minime ignorare dobro vedeti, — poznati; abs.: Pl., Q., an vero, iudices, vos soli ignoratis … ? Ci., ignorantes facere aliquid Sen. ph.; subst. pt. pr. īgnōrantēs -ium, m nevedneži (naspr. scientes): Lact. Skladi:

1. z acc.
a) rei: ius ignorare neque tenere Pl., is causam ignorat, se ipsum probe novit Ci., minime ignoras consuetudinem dicendi meam Ci., Aegyptiorum morem quis ignorat? Ci., eventūs belli non ignorans C. dobro vedoč, kako je vojna sreča nestanovitna, id vos ignorare nolui N. tega vam nisem hotel prikrivati, ignorare alicuius faciem S. ne poznati koga po obrazu, ne prepoznati ga; v pass.: res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., ignoraretur forsitan ista fides O.
b) personae: Kom., N., Iust. idr. me ignoras Ter. ne poznaš me (= mojega značaja) še, ign. talem imperatorem Ci., et rem agnoscit neque hominem ignorat Ci. in tudi … dobro pozna, ign. mulierem L., deum Lact. o bogu nič vedeti; v pass.: quia egens relictast misera, ignoratur pater Ter. nočejo očeta poznati.

2. (redko) z de: ignorat etiam de filio Ci. ep. tudi o sinu nič ne ve.

3. (redko) z inf.: sunt enim ignorantis, cum de aeternitate animorum dicatur, de mente dici Ci., descriptas servare vices operumque colores, cur ego, si nequeo ignoroque, poëta salutor? H., laetitiae causas ignorat dicere miles Cl.

4. z ACI: Q., quis ignorabat Pompeium fecisse foedus … ? Ci., quis ignorat eam urbem fuisse signis refertissimam Ci., Iove tonante cum populo agi non fas esse quis ignorat? Ci.; v pass. z NCI: ignorabatur esse Chremes Don.

5. z odvisnim vprašalnim stavkom: Q., cum id quam vere fiat, ignores Ci., non ignorans, quanta ex dissensionibus incommoda oriri consuessent C., minus equidem mirarer ignorasse te, quam gravis … esset populus Rom. L., nec tamen ignorat, quid distent aera lupinis H., si ignoramus, quid sit virtus Sen. ph.

6. quis ignorat s quin (redko): quis ignorat, … quin tria Graecorum genera sint vere? Ci., quis ignorat, quin id longe sit honestissimum Q. — Od tod

1. adj. pt. pr. īgnōranter nevede: Eccl., Vulg.

2. adj. pt. pf. īgnōrātus 3
a) ne(po)znan: cuius (Archimedis) ego quaestor ignoratum ab Syracusanis … indagavi sepulcrum Ci., ign. ars H. nepoznanje umetnosti.
b) nespoznan: ignoratus evasit T.
c) neopažen: ignoratus Romanos aggreditur S.
č) nezaveden, neprostovoljen: etiam ea, quae fiunt, partim sunt ignorata, partim voluntaria Ci.

ī-gnōscō -ere -gnōvī -gnōtum (in 2 + gnōscō = nōscō) pravzaprav = uvide(va)ti, od tod odpustiti (odpuščati), spregledati, spregledovati, oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati), ne zameriti; abs.: Ter., ignoscite, iudices Ci., delicti veniam peto, ut ignoscatur, oro Ci., ignoscendi ratio Ci. odpuščanje, acceptā iniuriā ignoscere quam persequi malebant S., omnes ignoscunt: nemo succurrit Sen. ph., quotiens ignoscimus Q.; z dat. personae: Corn., Ter., Suet. idr. Cleomeni, inimicis Ci., orat, ut sibi ignosceret C., tibi ignosco N., ignoscite matri O., ne discamus nobis ignoscere Vell.; z dat. rei: Pl., eorum silentio Ci., numquam cuiusquam delicto Ci., haesitationi meae Ci., Cethegi adulescentiae S., vitiis H.; z notranjim (v klas. prozi le pronominalnim) obj.: ut eis delicta ignoscas Pl., equidem istuc factum ignoscam Ter., hoc ignoscant di immortales et populo Rom. et huic ordini Ci., omnia sibi ign. Vell.; v pass.: ignota peccata Auct. b. Afr.; poseb. v gerundivu: ignoscenda dementia V. odpustljiva, tako tudi: ignoscenda ea (culpa) Ter. ali causa Gell.; s kondicionalnim stavkom: mihi ignoscite, si appello talem virum saepius Ci., ignosce, si eius viri auctoritati rex cessit Ci.; s kavzalnim stavkom: velim mihi ignoscas, quod ad te scribo tam multa toties Ci. ep., quod non fecisti, ignosco Ci. — Od tod adj. pt. pr. īgnōscēns -entis, (rad) odpuščajoč, spravljiv, pomirljiv: animus … ignoscentior Ter.; adv. īgnōscenter spravljivo: Don.

Opomba: Pt. fut. (pravilno) īgnōtūrus: Ca., Ca. fr. in Ci. ap. Prisc. (nepravilno) īgnōscitūrus: Piso ap. Prisc., Ambr.

igr|a ženski spol (-e …)

1. otroška: das Spiel, das Kinderspiel; (igranje) das Spielverhalten (tudi živalstvo, zoologija); razvedrilo: das Spiel, -spiel (družabna Gesellschaftsspiel, hazardna Hasardspiel, na igralni deski das Brettspiel, na srečo Glücksspiel, s kartami Kartenspiel, razgibalna Bewegungsspiel, spretnostna Geschicklichkeitsspiel)

2. šport (igra, način igre, tekma) das Spiel, -spiel (defenzivna Defensivspiel, na čas das Zeitspiel, z žogo Ballspiel, kombinirana/kombinacijska Kombinationsspiel, moštvena Mannschaftsspiel)
olimpijske igre Olympische Spiele množina, die Olympiade

3. gledališki tekst: das Bühnenstück, das Schauspiel, das Theaterstück
radijska igra das Hörspiel
televizijska igra das Fernsehspiel
das -spiel (božična Weihnachtsspiel, komorna Kammerspiel, lutkovna Puppenspiel, pasijonska Passionsspiel, pustna Fastnachtsspiel)
poučna igra das Lehrstück
igranje: das Spiel, die Darstellung (ansambelska Ensembledarstellung); igranje na instrumentu: das -spiel (klavirska Klavierspiel)
poletne igre Sommerspiele množina

4. figurativno das -spiel (besedna Wortspiel, mišic Muskelspiel, narave Naturspiel, ljubezenska Liebesspiel)
|
… igre Spiel-
(čas die Spielzeit, konec das Spielende, minuta die Spielminute, način Spielweise, potek der [Spielfluß] Spielfluss, der Spielverlauf, pravila Spielregeln množina, prekinitev der Spielabbruch, die Spielunterbrechung, trajanje die Spieldauer, tretjina das Spieldrittel, začetek der Spielbeginn)
… iger Spiel-, Spiele-
(knjiga das Spielbuch, teorija die Spieltheorie, zbirka die Spielesammlung)
… o/po igri ipd. Spiel-
(poročilo o igri der Spielbericht, potreba po igri der Spieltrieb, tovariš pri igri der Spielgefährte, Spielkamerad, denar za igro das Spielgeld, trata za igro die Spielwiese)
|
igra z ognjem figurativno ein Spiel mit dem Feuer
biti v igri (mit) im Spiel sein (tudi figurativno)
dobiti igro (zmagati) das Spiel gewinnen/machen
izločiti iz igre šport igralca: auf die Strafbank schicken
pokvariti igro das Spiel verderben, figurativno ein Spielverderber sein
predati igro (vdati se) passen
priti v igro ins Spiel kommen
udeležiti se igre mitspielen, am Spiel teilnehmen
začeti z igro anspielen, pri kartah: ausspielen
figurativno igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
| ➞ → igranje, ➞ → tekma

igranj|e² srednji spol (-a …) v gledališču: die Schauspielerei, das Spiel
igranje vloge das Rollenspiel (tudi figurativno)

igra|ti (-m) zaigrati

1. igre: spielen (za um, za velik denar hoch); damo/domine/šah/tarok: Dame/Domino/Schach/Tarock spielen, pasijanso: eine Patience legen; poker: pokern; karte: Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
v lotu: Lotto spielen
igrati za denar um Geld spielen

2. športne igre:
nogomet/rokomet/tenis/golf … Fußball/Handball/Tennis/Golf spielen

3. v gledališču itd.: spielen, schauspielern, (eine Rolle) mimen

4. instrumente: flavto/klavir …: Flöte/Klavier … spielen; flavto, gosli, trobento, pozavno, orgle: flöten, geigen, trompeten, posaunen, orgeln
igrati rock glasbo rocken
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
ki ga je mogoče igrati spielbar

5.
igrati naprej weiterspielen
|
igrati veliko vlogo figurativno eine große Rolle spielen
ne igrati nobene vloge keine Rolle spielen
figurativno igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen
igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

ī-licet (ixpt. ī [impers.] + licet = pojdi, dovoljeno je, od tod)

1. iti smemo, lahko gremo, — odidemo (po Don. in Serv. so to besedilo v najstarejših časih rabili po končanem žrtvovanju, ob razpustitvi senata, sodnih zborov in pogrebnega spremstva): ilicet. Quid hic conterimus operam frustra? Ter., ilicet parasiticae arti … malam crucem Pl. naj gre k vragu zajedavska umetnost, vrag naj jo odnese, vrag jo vzemi.

2. (kot vzklik takih, ki obupujejo nad čim ali kom) končano je, preč je, po meni, tebi itd. je: actum est, ilicet me infelicem et scelestam Pl., ilicet, desine, iam conclamatum est Ter.; tudi = prepozno je! ilicet! vadimonium ultro mi hic facit Pl.

3. (= īlicō) takoj, prècej, pri tej priči: Afr. fr., Tib., Val. Fl., Stat., il. in muros tota discurritur urbe V., tela adgnoscunt, il. obruimur numero V., haec ubi quinque suae complevit saecula vitae, il. … nidum sibi construit O.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

ill¹ [il] pridevnik
slab, zloben, zèl; poguben, škodljiv, zlohoten; neugoden; sovražen, okruten; bolan (of, with)

to do an ill turn to s.o. škoditi komu
to do s.o. an ill service napraviti komu medvedjo uslugo
he is ill to please težko mu je ugoditi
to be taken (ali to fall) ill (of, with) zboleti (za)
with an ill grace nerad, nevoljno
ill moment neugoden trenutek
ill wind neugoden veter
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki stvari je tudi kaj dobrega
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe, plevel dobro uspeva

ille, illa, illud, gen. illīus, pesn. illĭus, dat. illī; stlat. ollus (ōlus), od tod olla Ci., olli V. in pogosto ōlim; prim. ab oloes dicebant pro ab illis; antiqui enim litteram non geminabant Fest.; Kom. so po ljudski govorici imeli pod določenimi pogoji ĭlle, in sicer
a) séd ĭlle ali égo ĭllud in podobno v razrešeni arzi ali
b) id ĭllí, neque ĭllúm idr. kot drugi zlog teze.
c) tudi če ille sam tvori tezo: ĭllă sése, ĭllĕ prímo Ter. Iz tega pron. je nastal [po poudarku drugega zloga] romanski spolnik: lo, la. Oblike, okrepljene z zaobešenim „ce“ (gl. illīc). —

I. Pron. demonstrativum

1. óni, óna, óno, zlasti v naspr. s hic; hic, haec, hoc označuje to, kar nam je (v raznih ozirih) bližje, ille, illa, illud, kar je bolj oddaljeno: si illos, quos iam videre non possumus, neglegis, ne his quidem, quos vides, consuli putas oportere? Ci., non antiquo illo more, sed hoc nostro Ci.; od tod časovno: illorum temporum historia Ci. = tedanjih, Catulus dixit vim fuisse illam Ci. da je bilo tedanje (takratno) postopanje nasilno; poleg tega: ex illo tempore V. od tedaj; tudi brez subst. tempus: ex illo vivit in antris O., Cels., ille ego qui fuērim … (poëta) O. ki sem bil prej, sicer … ; oba pron. skupaj: hoc illud est, quod quaesisti Ci. to je (sedaj) tisto, kar si (prej) vprašal. Nav. se torej hic nanaša na bližje, ille na bolj oddaljeno: Caesar munificentia magnus habebatur, integritate vitae Ca., ille (Caesar) mansuetudine clarus factus est, huic (Catoni) severitas dignitatem addiderat S.; od tod pogosto v zvezi: hic et ille ta (tu) in oni (tam): de hoc et illo dicere Ci. o tem in onem; ponovljeni ille pa pomeni, da sta oba pojma enako oddaljena: quaesivit, num ille aut ille (eden ali drugi, „Peter ali Pavel“) defensurus esset, de me ne suspicatus quidem est Ci.; v sredi med hic in ille je iste, ki kaže na drugo osebo: ista beatitas (kakor si jo vi mislite) cur aut in solem illum (ono oddaljeno) aut in hunc (ta naš) mundum cadere non potest? Ci. Navidezno se proti temu pravilu rabita hic in ille, če je prostorsko bolj oddaljeni predmet govorečemu po njegovi predstavi bližji: senex meliōre condicione est, quam adolescens … ille diu vult vivere, hic (govori starec) diu vixit Ci., melior Enii quam Solonis oratio; hic enim noster (kot Rimljan bližji pisatelju), „nemo me lacrumis decoret“, inquit, at ille (Grk) „mors mea ne careat lacrumis“ Ci.; gl. hic.

2. occ. (o že znanem) oni slavni … , oni znani … ; ker kaže illud na zadnje, označuje najprej tudi to, kar je že bilo omenjeno: illud, quod coepimus, videamus Ci. kar smo zgoraj (= prej) pričeli, sic oculos, sic ille (imenovani) manus, sic ora ferebat V., qui callet pauperiem pati, non ille … timidus perire H., minus bonis versibus, sed tamen illis versibus increpant Ci., cessisset Alexandro, Papirius illo corporis robore L. glede na zgoraj opisano telesno moč; od tod znan, slaven, slovit: ille pater rectorque deûm O., magnus ille Alexander Ci., vafer ille Sisyphus H., Pittacus ille, qui … N., Xenophon, Socraticus ille Ci., ille annus egregius Ci., haec Hectoris illa … parens O. to je ona slavna … , ille vultus semper idem Ci. oni sloviti obraz ravnodušnosti, Solonis illud: nosce te ipsum Ci. oni znani izrek; tako tudi brez subst.: ille ego sum O. oni znani sem jaz, hunc illum poscere fata reor V.; omejujoč pri atrib.: patres vestri, asperrimī illi … L. vaši očetje, ki so bili, kakor znano, prav trdi …

3. ki na naslednje kaže s poudarkom = oni, ta (toda le tedaj, kadar pove govornik kaj čisto novega): quae cum sint gravia, tum illud acerbissimum est, quod … Ci., dicunt se dedisse, illud non addunt, iussu istius Ci., verum illud addit „non possidebat“ Ci., illud te hortor … Ci., cum multa alia mirabilia, tum illud inprimis … Ci.

4. (brez poudarka) on, ona, ono, poseb. z quidem; da se obnovi pojem: ignis emicuit … proximus aër illi … O. (gr. τῷ γε), Daphne … ferarum exuviis gaudet; multi illam petiere O., virum cano … multum ille iactatus est V., Aeacides illi (sc. respondit) O.; in tako s quidem: Orpheus pro cuniuge saevit; illa quidem … hydrum non vidit V. a ona, ta … (gr. ἥ γε), illa quidem pugnat, sed quae superare puella potest Iovem? O., o hominem semper illum quidem aptum, nunc vero etiam suavem Ci. ki je že sicer … , philosophi minime illi quidem mali, sed … Ci., avis illa quidem, sed … lucem fugit O., non ille quidem habebat adsuetos vultus … , pallentem vidi O. V teh primerih se quidem formalno postavlja ob pron. ille, dejansko pa spada k predik. pojmu. —

II. adv. obl.

1. illā (abl. fem. sg.) „z one strani“, potem (v sl. z običajno premaknjenega stališča) na oni strani, tam: ego illā adspicio puellam Pl., ne pervium illā exercitibus foret T., Oceanum illā tentavimus T., revertebar illā, quā nova via iuncta foro est O. Prim. illāc illīc.

2. illim (tvorjeno kakor inter-im, ist-im, in-de, hin-c idr.) od tam, od tam sem, od ondod: si enim illim emerserit Ci., fugit illim Ci.; časovno: illimque usque ad nostram memoriam S. od tedaj; o osebah: omnes illim praestigiae, illim, inquam, omnes fallaciae Ci. od njega … ; prim.: omnem se amorem abiecisse illim Ci.; prim. illin-c pod illīc.

3. illō (kakor eō, quō) tja-(kaj): nam illo nulla materia advecta est Ci., nemo illo adit C., illo venit T.; pren.: haec omnia eodem illo pertinent C. spada prav tja, zadeva prav to. Prim. illū-c = illō-c pod illīc.

4. illī (loc. neutr.)
a) tam: iam ego illi ero Pl., dum sedemus illi; neque fabrica illi ulla erat; illi, ubi sum Ter.
b) pri tem, pri (v) tej stvari: Ter. Prim. illīc.

illī̆c, illaec, illōc in illū̆c (pron. ille okrepljen z deiktičnim „ce“ (od tod illici-ne, illanci-ne), pred vokalom „c“, prim. huius-ce, huius. Torej je illi-c = ille-ce, illu-c = illud-ce; v fem. stopi vmes še eno pronom. deblo: *illa-i-ce = illaec. Zato je lahko tudi masc. *ille-i-ce = illīc: nam illīc homo homines non alit, verum educat Pl.)

I. pron.: oni tu, oni tam. Kom. rabijo prvotno te okrepljene obl., da se znebijo zeva: illĭc huc iturus est Pl.; poseb. pogosto: illic homo Pl., ubi illic est? Ter., in illac hirnea Pl., illoc homine opus est Ter., illaec autumare illum audio Pl., quid illac inpudente audacius? Pl. Toda analogno tudi pred konzonanti: in maximam illuc populi partem est optumum Pl. V prozi se rabijo (ne glede na začetek naslednje besede) samo:

II. adv. obl. (njihove osnovne obl. išči pod ille II.). Rabijo se:

1. illā-c (iz illā) tam, na oni strani: Ter., ibimus illac O., descendunt illac O., et nunc hac iuveni, nunc circumfunditur illac O., sedaj tu, sedaj tam, illac facere Ci. ep. na oni strani stati, oni stranki pripadati.

2. illin-c (iz illim -ce)
a) od one strani (sem), od tam, od ondod: Pl., Ter., te illinc abiisse constabat Ci., permulta navibus illinc exportata sunt Ci., errat et illinc huc venit O.; pogosto v naspr.: hinc Thisbe, Pyramus illinc O., pudor est, qui suadeat illinc, hinc dissuadet amor O.
b) (v sl. s premaknjenega stališča) na oni strani, tam: intellegetis illinc cupiditatem pugnasse, hinc veritatem Ci.

3. illō-c in illū-c tja(kaj); starejša oblika je illoc (prim. illō pod geslom ille); pogosto se nahaja pri Kom.: illoc … veni Pl., illoc duci Ter., hoc et illoc quadrat Petr. sem in tja; proza daje prednost zamolklemu illuc: N., Plin. iun. (pa tudi Pl., Ter., Cat.) idr. cum illuc irent Ci., illuc confugies Ci., senatum illuc vocat consul Ci., venit hinc illuc O. Pogosto v naspr.: huc illuc S., huc et illuc H., huc atque illuc tergiversantem Ci. sem in tja, na vse strani; evfem.: cum illuc … feremur Ci. na oni svet. časovno: illuc usque fidus T. do one dobe, dotlej; z gen.: illuc aetatis qui sit Pl. je v tej dobi. Pogosto metaf. tjakaj = k oni stvari: ut illuc revertar Ci. k začetku, k stvari, illuc, unde abii, redeo H., illuc haec res pertinet H., Civilis illuc intenderat T. je na to meril. Tako tudi o osebah: illuc cuncta vergunt T. = na Tiberija.

4. illīc (pogosto nam. redkega loc. illī) tam(kaj), na onem kraju: Pl., S. fr., Cu., desilit in terras, illic posuit pennas O., utinam Lucullus illic adsideret Ci., cives Romani illic negotiabantur C.; z anaforo: illic et nebulas, illic consistere nubes iussit O. tam … in tam … ; zveza: hic illic, ubi mors deprenderat O. tu in tam; tako tudi: illic frena iacent, illic axis O. tam … in tam zopet … ; evfem.: illic O., Pr. na onem svetu, „tam“; metaf. (o osebah): Iuv. profana illic (pri njih) omnia, quae apud nos sacra T., res publica illic pecunia vacat L. pri tej priložnosti, belli initium illic fuit T. na Vitelijevi strani.

il-lūcēscō (in-lūcēscō) ali il-lūcīscō (in-lūcīscō) -ere -lūxī

1. zasvetiti: Suet., Ambr., cum sol illuxisset Ci. ko je sonce zasijalo; od tod: inlucescit dies Ci., V. dan napoči, svita se; tudi samo: illucescit L. svita se, dani se, illuxit Sen. rh. zdanilo se je; metaf. zasvetiti se, pokazati se, prikazati se: si illuxerit Cod. I. če postane jasno, si in tenebris vox consulis illuxerit Ci. če se je zasvetil, Homeri illuxit ingenium Vell.

2. trans. obsijati (obsevati), obsvetiti: ut mortalis inlucescat luce clarā et candidā Pl.

Illyriī -ōrum, m (Ἰλλύριοι) Ilíri, skupno ime raznih plemen v severozahodnem delu balkanskega polotoka od Šar planine do Kvarnerja: L. — Soobl. Hiluriī (Iluriī): Pl. — Od tod adj.

1. Illyrius 3 ilirski: ager Cat.; subst. Illyria -ae, f pokrajina Ilirija: Pr.

2. gr. adj. fem. Illyris -idis (Ἰλλυρίς) ilirska: Mel. terra O.

3. Illyricus (tudi: Illuricus, Hilluricus, Iluricus) 3 ilirski: mare Ci.; poseb. subst. Illyricum -ī, n Ilirik, Ilirija (današnja Dalmacija in Albanija): Ci.; od tod Illyriciānus 3 ilirski, kot subst. pl. masc. Iliri: omnes Ill. Cod. Th.

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

ilustrirati glagol
1. (izdelati risbo) ▸ illusztrál, illusztrációt készítAkademska slikarka ilustrira predvsem knjige za otroke. ▸ A festőművésznő főleg gyermekkönyveket illusztrál.
Francoski stripar zadnjih devet let tudi profesionalno ilustrira za revije in časopise. ▸ A francia képregényrajzoló az utóbbi kilenc évben folyóiratoknak és újságoknak is hivatásszerűen készít illusztrációkat.

2. (ponazoriti) ▸ illusztrálVsi stari romani lepo ilustrirajo položaj ženske v preteklosti. ▸ Valamennyi régi regény szépen illusztrálja a nők helyzetét a múlltban.
Dejstvo je ilustrirala s konkretnim primerom. ▸ A tényt konkrét példával illusztrálta.