Franja

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

srájca chemise ženski spol

flanelasta srajca chemise de flanelle
mašna srajca (religija) aube ženski spol
moška (ženska) srajca chemise d'homme (de femme)
mrežna srajca chemise en cellular
spalna srajca chemise de nuit
verižna srajca cotte ženski spol (ali chemise) de mailles
črne srajce (fašisti) chemises noires
v sami srajci (brez suknjiča) en manches (ali en bras) de chemise
dati svojo zadnjo srajco donner jusqu'à sa dernière chemise
menjati svoje mišljenje kot srajco changer d'opinion comme de chemise
obleči si srajco mettre (ali passer, enfiler) sa chemise
sleči si srajco ôter (ali enlever, retirer) sa chemise
preobleči (si) srajco changer de chemise
do srajce koga sleči (figurativno) mettre quelqu'un sur la paille, dépouiller quelqu'un complétement
še srajce ne imeti na sebi (figurativno) n'avoir même pas une chemise à se mettre
izdelovalec srajc, trgovec s srajcami chemisier moški spol
gumb (ovratnik) pri srajci bouton moški spol (col moški spol) de chemise
tovarna srajc fabrique ženski spol de chemises, chemiserie ženski spol
trgovina s srajcami chemiserie ženski spol, magasin moški spol de chemises

srájca camisa f

flanelasta srajca camisa de franela
moška (ženska) srajca camisa de caballero (de señora)
spalna srajca camisón m; camisa de noche
črne srajce (fašisti) fascistas m pl
mašna srajca (rel) alba f
mrežna srajca camiseta f de malla
spokorna srajca (rel) cilicio m
verižna srajca cota f de malla
v (sami) srajci (brez suknjiča) en mangas de camisa
dati svojo zadnjo srajco dar hasta la camisa
menjati svoje mišljenje kot srajco cambiar de opinión como de camisa
obleči (sleči) si srajco ponerse (quitarse) la camisa
preobleči (si) srajco mudarse la camisa
koga do srajce sleči (fig) arruinar por completo a alg, fam dejar sin camisa a alg
še srajce ne imeti na sebi (fig) no tener ni camisa que ponerse, ser un descamisado
izdelovalec, -lka srajc camisero m, -ra f
številka (širina) srajce número m de camisa
trgovina, tovarna srajc camisería f
ovratnik (gumb) pri srajci cuello m (botón m) de camisa

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréda (-e) f

1. metà, mezzo:
ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

2. mercoledì:
prihaja ob sredah viene i mercoledì
rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
PREGOVORI:
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente

stage¹ [stéidž] samostalnik
gradbeni (stavbni) oder; tribuna, podij
gledališče oder, prizorišče, gledališče
figurativno dramska književnost (umetnost), igralski poklic
figurativno mesto dejavnosti (delovanja, bivanja), polje udejstvovanja, torišče; stadij, stopnja, faza, razdobje razvoja; stopnja (večstopne rakete); stojalo, mizica za mikroskop
ameriško višina vodne gladine
zgodovina (poštna) etapna postaja, odsek ali del poti med dvema postajama, etapa

by easy stages v etapah, s pogostnimi presledki
off stage za gledališkim odrom ali zunaj njega
stages of appeal pravno instančna pot
the last stage of consumption zadnji stadij jetike
stage manager gledališki režiser
stage whisper igratčev šepet (na odru, da ga sliši občinstvo), figurativno šepet, ki se daleč sliši
stage loader mehanika platformni nakladalec
critical stage kritičen stadij
hanging stage viseč gradbeni oder (npr. za pleskanje)
matriarchal stage matriarhat
landing stage pristajališče
the English stage angleško gledališče
to be on the stage biti gledališki igralec
to change horses at every stage zgodovina menjati konje na vsaki (poštni) etapni postaji
to go on the stage iti h gledališču, postati igralec
to hold the stage držati se na odru (o gledališki igri)
to learn in easy stages postopoma se učiti
to put on the stage postaviti na oder, uprizoriti
to quit the stage figurativno umakniti se s področja svoje dejavnosti
things should never have reached this stage stvari ne bi bile smele nikoli priti tako daleč
to travel by easy stages potovati v kratkih etapah

stain² [stéin] prehodni glagol
umazati, zamazati, omadeževati; pobarvati (kaj) (na zidu, na steklu, papirju); tiskati pisane vzorce (na blagu, tapetah)
figurativno omadeževati
neprehodni glagol
(za)mazati se, popackati se, delati ali dobiti madeže
figurativno omadeževati se

stained glass barvno steklo
his hands are stained with blood njegove roke so omadeževane s krvjo
stained with vice poln pregreh, grešen, sprijen
to stain one's name omadeževati svoje ime
white cloth stains easily bel prt se hitro zamaže

stake⁴ [stéik] prehodni glagol
staviti (denar) (on na)
figurativno staviti na kocko; nesigurno vložiti (denar); zastaviti dobro besedo (on za)
ameriško, sleng pomagati (komu) na noge, podpreti (koga)

to stake one's fortune on the turn of a card staviti svoje premoženje na eno karto

stališč|e srednji spol (-a …)

1. der Standpunkt, die Position, die Einstellung, die Stellung; (gledišče) der Blickpunkt, die Sicht
nasprotno stališče der Gegenstandpunkt
pogajalsko stališče die Verhandlungsposition
izraziti/zavzeti stališče Stellung beziehen, einen Standpunkt beziehen, Stellung nehmen zu
stati/biti na stališču auf dem Standpunkt stehen

2. (izjava) die Stellungnahme
prositi koga, da pove svoje stališče (jemanden) um Stellungnahme bitten

3. točka: der Standpunkt, der Standort
|
s stališča vom Standpunkt (des), aus der Sicht (des)
z zelo deljenimi stališči kontroversiell

stalíšče point of view, viewpoint, view; standpoint; stand; position

z našega stalíšča from our point of view
z zgodovinskega stalíšča from the historical standpoint
kakšno je tvoje stalíšče v tej zadevi? what is your standpoint in this matter?
postaviti se na stalíšče do vprašanja to take up a position on a question
zavzeti stalíšče to take (up) a point of view
pojasniti svoje stalíšč to define one's position
zavzeti drugačno stalíšč o... to take a different view of...
zavzeti stalíšč v debati to take a stand in a debate, to adopt a standpoint in a debate

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

Standpunkt, der, stališče; Stelle: stojišče; auf dem Standpunkt stehen meniti; seinen Standpunkt klarmachen odločno povedati svoje mnenje

stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl

etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
opremljeno stanovánje furnished apartments pl
enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
prosto stanovánje in hrana all found
službeno stanovánje official residence
pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
najem stanovánja lease
ara za stanovánje deposit, earnest (money)
izselitev iz stanovánja removal
sprememba stanovánja change of residence, removal
zamenjava stanovánja exchange of dwellings
najemnina za stanovánje rent, rental
dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming

stanovánje vivienda f ; alojamiento m ; habitación f ; casa f ; cuarto m

enodružinsko stanovanje vivienda unifamiliar
etažno stanovanje apartamento m; piso m
dvosobno stanovanje vivienda de dos habitaciones
kletno stanovanje sótano m (habitable)
mansardno, podstrešno stanovanje sotabanco m, guardilla f, buhardilla f
prostorno stanovanje vivienda espaciosa
pritlično stanovanje piso bajo, planta f baja
samsko stanovanje piso de soltero
službeno stanovanje domicilio m oficial, vivienda de servicio
stanovanje s (z vsem) komfortom vivienda (gran) confort
brez stanovanja sin casa, sin domicilio
gradnja (družbenih) stanovanj construcción f de viviendas protegidas
iskanje stanovanja búsqueda f de alojamiento; busca f de piso
menjava stanovanja cambio de domicilio (ali de alojamiento)
pomanjkanje stanovanj escasez f de viviendas
iskati stanovanje buscar piso
menjati (svoje) stanovanje cambiar de domicilio, ir a vivir a otra casa
izseliti se iz stanovanja mudarse (de casa)
vreči iz stanovanja desalojar
vzeti v stanovanje koga alojar a alg

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)