Franja

zase (= za sebe) für sich (für mich/dich/sich …)
sam zase für sich selbst, (izoliran) isoliert, odločati: im stillen Kämmerlein
zazrt zase verinnerlicht
poglavje zase ein Kapitel für sich
razred zase eine Sonderklasse
vprašanje zase eine andere Sache, eine Sache für sich
držati se zase sich für sich halten
skrbeti zase für sich sorgen, figurativno in den eigenen Säckel arbeiten
govoriti sam zase für sich selbst sprechen
obdržati zase für sich behalten (tudi figurativno)
poskrbeti zase seine Schäfchen ins Trockene bringen
zadržati zase für sich behalten, zurückbehalten, pripombo: unterdrücken
pridobiti zase auf seine Seite bringen, (pritegniti) für sich einnehmen
spraviti zase auf die Seite schaffen
živeti sam zase für sich leben, izolirano: zurückgezogen leben

zasípnica agronomija silo

spraviti v zasípnico (repo itd.) to silo
zasípnica za krompir clamp
spraviti krompir v zasípnico to clamp potatoes

zasípnica silo moški spol (souterrain)

v zasipnico spraviti ensiler

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.

zavest¹ [é] ženski spol (-i …)

1. medicina das [Bewußtsein] Bewusstsein, die Besinnung
bistra zavest die [Bewußtseinshelle] Bewusstseinshelle
… zavesti [Bewußtseins] Bewusstseins-
(izguba der [Bewußtseinsverlust] Bewusstseinsverlust, prag die [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, razcepljenost die [Bewußtseinsspaltung] Bewusstseinsspaltung, stanje die [Bewußtseinslage] Bewusstseinslage)
motnja v zavesti medicina die [Bewußtseinsstörung] Bewusstseinsstörung, die [Bewußtseinstrübung] Bewusstseinstrübung, Trübung des [Bewußtseins] Bewusstseins
izgubiti zavest (onesvestiti se) das [Bewußtsein] Bewusstsein verlieren, [bewußtlos] bewusstlos werden, ohnmächtig werden
brez zavesti [bewußtlos] bewusstlos
priti k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, zur Besinnung kommen, das [Bewußtsein] Bewusstsein wiedererlangen
spraviti koga k zavesti (jemanden) zu sich bringen

2. (zavedanje) das [Bewußtsein] Bewusstsein, die [Bewußtheit] Bewusstheit
priklicanje v zavest die [Bewußtmachung] Bewusstmachung
(ponovno [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung)
priklicati komu kaj v zavest (jemandem etwas) [bewußtmachen] bewusst machen
(ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
priti v zavest komu (jemandem) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, [bewußt] bewusst werden
storiti kljub zavesti, da ni v redu (etwas) wider besseres Wissen tun

zavést conscience ženski spol , connaissance ženski spol

razredna zavest conscience de classe
stanovska zavest conscience professionnelle
zavest dolžnosti (krivde) conscience du devoir (de sa culpabilité)
izgubiti zavest perdre connaissance, s'évanouir
priti zopet k zavesti reprendre connaissance
spraviti koga k zavesti faire reprendre connaissance à quelqu'un
brez zavesti sans connaissance, évanoui

zéhanje yawn, yawning

z zéhanjem je rekel lahko noč he yawned good night
spraviti koga do zéhanja (figurativno) to make someone yawn
udušiti zéhanje to stifle a yawn

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zîd m, mest. na zídu, mn. zȉdovi zid, stena: kineski zid; španski zid španska stena; slijepi zid stena brez oken; zid naricanja zid žalovanja; dotjerati koga do -a spraviti koga v zagato; blijed kao zid; stajati čvrsto kao zid; htjeti glavom kroz zid; ćutati kao zid; i zidovi imaju uši

zmot|a [ó] ženski spol (-e …) der Irrtum (pravna Rechtsirrtum, sodna Justizirrtum, o vsebini Inhaltirrtum), die Verirrung; (napaka) der Fehler
zmota pri … Fehl-
(načrtovanju die Fehlplanung, sodbi der Fehlspruch)
Kakšna zmota! Fehlanzeige!
(zmotni/napačen sklep) der [Trugschluß] Trugschluss; (zmotna vera) der Irrglaube
s pridržkom zmote Irrtum vorbehalten
biti v zmoti im Irrtum sein, einem Irrtum unterliegen, falsch liegen, in einem Irrtum befangen sein
spraviti v zmoto in das Irrtum führen
spravljanje v zmoto pravo arglistige Täuschung

Zorn, der, (-/e/s, ohne Plural) jeza, srd; einen Zorn haben auf biti jezen na; in Zorn geraten razjeziti se; in Zorn bringen razjeziti; sich in Zorn reden spraviti sam sebe v jezo, stopnjevati jezo (z govorjenjem)

zutage: zutage bringen spraviti na dan, spraviti na svetlo, Bergbau Erze: pridobivati; zutage kommen/treten priti na dan; offen zutage liegen biti očiten. biti na dlani

zvéza union, association; alliance; league; federation; confederation; coalition; connection, connexion, relation; communication

v zvézi z with reference to, in connection with
v tej zvézi in this connection
v zvézi z vašim dopisom, pismom with reference to your letter, in connection with your letter
strokovna zvéza trade union
Socialistična zvéza delovnega ljudstva Jugoslavije (Slovenije) the Socialist Alliance of the Working People of Yugoslavia (of Slovenia)
Zveza komunistov Jugoslavija (ZKJ) the League of Communists of Yugoslavia
Zveza sindikatov Slovenije the trade Union Federation of Slovenia
zvéza držav confederation
strokovna zvéza professional association, trade union, VB trades union
obrambna zvéza defensive alliance
poslovne zvéze business connections pl
poštne zvéze postal communications pl
Svetovna poštna zvéza Universal Postal Union
prometne zvéze traffic communications pl
železniška zvéza communication by rail
zakonska zvéza conjugal union, matrimony
to nima nobene zvéze z mojim vprašanjem it has nothing to do with my question
prav nobene zvéze ne imeti z to have no connection at all with, to have absolutely nothing to do with
to nima nobene zvéze s tem vprašanjem this has no bearing on (ali bears no relation to) this question
imeti zvézo z to be connected with; to have something to do with
sobi sta med seboj v zvézi the rooms communicate with each other
ostati v zvézi z to keep in touch with
z njimi imamo telefonsko zvézo we communicate by telephone, we keep in touch by phone
imeti (dobre) zvéze (figurativno) to have useful contacts, to know the right people
z zvézmi si priskrbeti službo (figurativno) to get a job by pulling strings
izkoristiti svoje zvéze to exploit one's contacts, to exert backstairs influence
dovesti, spraviti v zvézo to bring into contact
vlak ima zvézo s parnikom the train connects with (ali makes a connection) with the boat
prekiniti, pretrgati zvézo z to break off contact with; to sever one's connections with
skleniti vojaško zvézo to enter into a military alliance
stopiti v zvézo z (zvezati se z) to ally oneself to (ali with), to enter into an alliance, to form an alliance
stopiti v zvéze z to enter into relations with
vzdrževati trgovske (prijateljske) zvéze z to entertain (ali to maintain) commercial (friendly) relations with
zamuditi (železniško) zvézo to miss one's connection

zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m

zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar

žaríšče focal point, focus

v žaríšču in focus
zunaj žaríšča out of focus
spraviti v žaríšče to bring into focus

žétev harvest, harvest time; harvesting, reaping; crop

obilna žétev rich harvest
slaba žétev bad harvest
rekordna žétev bumper harvest
praznik žétve harvest home, (cerkveno) Harvest Festival
žétev je pospravljena the harvest is gathered in
obeta se bogata žétev it promises to be a bumper crop
kakršna setev, takšna žétev as you have sown, so shall you reap
toča je uničila vso žétev the hail has ruined the whole crop
spraviti žétev pod streho to gather in the harvest

žétev moisson ženski spol , récolte ženski spol , époque ženski spol (ali temps moški spol) , de la moisson (ali de la récolte)

druga žetev seconde récolte
spraviti žetev pod streho rentrer la moisson (ali la récolte)
spraviti žetev v skedenj engranger la moisson

žétev cosecha f ; recolección f

druga žetev segunda cosecha
obilna (povprečna) žetev cosecha abundante (mediana)
slaba žetev mala cosecha, malogro m de la cosecha
sladkorna žetev zafra f
žitna žetev recolección f del trigo
spraviti žetev pod sheho recoger, (žito) entrojar (cereales)

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

žívec (-vca) m

1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino

2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.