Franja

Zadetki iskanja

  • samocenzura samostalnik
    (samonadzor, zlasti pri pisanju) ▸ öncenzúra
    novinarska samocenzura ▸ újságírói öncenzúra
    stopnja samocenzure ▸ öncenzúra mértéke
    Kot urednik se sooči s problemom samocenzure in strahu pred morebitnimi posledicami za zapisane misli. ▸ Szerkesztőként az öncenzúrától és a leírt gondolatok esetleges következményeitől való félelem problémájával néz szembe
    Nadzor je bil tako ekstremen, da je ljudi pripeljal do skrajne samocenzure, saj niso vedeli, kdaj so nadzorovani in kdaj ne. ▸ A felügyelet annyira extrém volt, hogy az embereket szélsőséges öncenzúrába hajszolta, hiszen nem tudták, mikor figyelik meg őket és mikor nem.
  • samomorilski pridevnik
    1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkos
    samomorilski napadalec ▸ öngyilkos támadó
    samomorilski napad ▸ öngyilkos támadás
    V samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.
    samomorilski atentator ▸ öngyilkos merénylő
    samomorilski atentat ▸ öngyilkos merénylet
    samomorilska misija ▸ öngyilkos küldetés
    samomorilska eksplozija ▸ öngyilkos robbantás
    samomorilski terorizem ▸ öngyilkos terrorizmus
    samomorilska akcija ▸ öngyilkos akció
    Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

    2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkossági
    samomorilska nagnjenja ▸ öngyilkossági hajlam
    samomorilske misli ▸ öngyilkos gondolatok
    samomorilske težnje ▸ öngyilkossági szándékok, öngyilkossági késztetések
    Otroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
    Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

    3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkos
    samomorilsko početje ▸ öngyilkos cselekedet
    Kljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.
    samomorilsko dejanje ▸ öngyilkos tett
    samomorilska poteza ▸ öngyilkos lépés
    Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.
  • samooploditev samostalnik
    (način oploditve) ▸ önmegtermékenyítés
    Deževniki so dvospolniki in se spolno razmnožujejo, saj imajo naravni mehanizem, ki preprečuje samooploditev. ▸ A földigiliszta kétnemű állat és ivarosan szaporodik, hiszen az önmegtermékenyítést megakadályozó természetes mechanizmussal rendelkezik.
    Samooploditev je proces, ki je omejen samo na nekatere rastline. ▸ Az önmegtermékenyítés olyan folyamat, amely csak bizonyos növényekre korlátozódik.
    Vsaka paprika nastane s postopkom samooploditve. ▸ Minden paprika önmegtermékenyítés útján jön létre.
  • samostójen (-jna -o) adj.

    1. indipendente, autonomo; che lavora in proprio; individuale, personale:
    otroci so že samostojni i figli sono ormai indipendenti
    samostojni obrtnik artigiano autonomo
    samostojni poklici professioni (indipendenti)
    samostojno delo lavoro autonomo
    samostojno podjetje azienda autonoma
    um. samostojna razstava mostra personale, personale
    obl. samostojna manekenka (indossatrice) volante

    2. (ki je sam celota, ki ni del česa drugega) autonomo, a sé stante, a parte:
    paviljon je samostojna stavba il padiglione è un edificio autonomo, un edificio a sé stante
    te besede tvorijo samostojno skupino queste parole costituiscono un gruppo a parte, autonomo
  • samozavedanje samostalnik
    psihologija, filozofija (zavedanje samega sebe) ▸ öntudat
    narodno samozavedanje ▸ nemzeti öntudat
    človekovo samozavedanje ▸ emberi öntudat
    stopnja samozavedanja ▸ öntudat foka
    samozavedanje telesa ▸ testtudat
    Pokazalo se je, da so ljudje z višjo stopnjo samozavedanja boljši goljufi. ▸ Kiderült, hogy az öntudatosabb emberek ügyesebb csalók.
    Izvajanje vaj z uporabo majhne obtežilne žoge bo pripomoglo k večjemu samozavedanju vašega telesa. ▸ A kicsi súlylabdával végzett gyakorlatok fejlesztik a testtudatát.
  • sánja (-e) f

    1. pl. sanje sogni, sogno:
    verjeti v sanje credere nei sogni
    sanjati sanje sognare, aver sogni
    govoriti v sanjah parlare in sogno
    hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

    2. pren. sogno:
    sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
    prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
    mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
    romantične sanje sogni romantici
    pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
    to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
    srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
    tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
    miniti kakor v sanjah passare come in sogno
    lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
  • sánje dream (o of), dreaming

    v sánjah in a dream
    niti v sánjah ne (figurativno) far from it
    dežela sánj dreamland, world of fancy, dream world
    kot v sánjah as in a dream, like a dream
    razlagalec sánj interpreter of dreams
    imel sem slabe sánje I had bad dreams
    mladostne sánje youthful dreams pl
    moje sánje o bogastvu so se razblinile my dreams of wealth have vanished like smoke
    moje sánje so se uresničile my dream has come true
    sánje varajo dreams deceive, dreams are a delusion
  • sánje rêve moški spol , songe moški spol

    kot v sanjah comme dans un (ali en) rêve
    mučne, težke sanje (mora) cauchemar moški spol
    razlagati sanje interpréter un songe (ali rêve)
    to so bile le sanje ce n'était qu'un rêve (ali une illusion)
    sanje so se mi uresničile, izpolnile mes rêves se sont réalisés
    to mi še v sanjah ne pride na misel cette idée ne m'effleure même pas l'esprit, je suis loin d'y penser
    sanje so prazne marnje tout songe est mensonge
  • sánje sueño m

    kot v sanjah como en sueños
    mučne, težke sanje (môra) pesadilla f
    še v sanjah ne! (fig) ¡ni en sueños!, ¡ni soñarlo! ¡ni por soñación!, ¡ni pensarlo!
    razlaga sanj interpretación f de los sueños, oniromancia f
    razlagalec, -lka sanj intérprete m/f de (los) sueños
    uresničiti sanje realizar un sueño
    verjeti v sanje creer en sueños
    sanje so le sanje los sueños, sueños son
  • sarin samostalnik
    (živčni bojni strup) ▸ szarin
    vdihavanje sarina ▸ szarin belélegzése
    plin sarin ▸ szaringáz
    strup sarin ▸ szarinméreg
    napad s sarinom ▸ szarintámadás
    V poročilu o napadu so zapisali, da je bil v tem primeru uporabljen plin sarin. ▸ A támadásról szóló jelentés szerint ebben az esetben szaringázt használtak.
  • sarkofag samostalnik
    (krsta) ▸ szarkofág
    egipčanski sarkofag ▸ egyiptomi szarkofág
    rimski sarkofag ▸ római szarkofág
    marmoren sarkofag ▸ márványszarkofág
    kamnit sarkofag ▸ kőszarkofág
    pokrov sarkofaga ▸ szarkofág fedele
    počivati v sarkofagu ▸ szarkofágban pihen
    odpreti sarkofag ▸ szarkofágot felnyit
    Včasih so mrtve pokopavali na prostem v lesenih sarkofagih. ▸ A halottakat a szabadban, fából készült szarkofágokban temették el.
  • saški pridevnik
    1. (o Saški) ▸ szász
    saška prestolnica ▸ szász főváros
    saško narečje ▸ szász nyelvjárás
    saški parlament ▸ szász parlament
    saški ministrski predsednik ▸ szász miniszterelnök
    saško mesto ▸ szász város
    saški vojvoda ▸ szász fejedelem
    saški kralj ▸ szász király
    saška dinastija ▸ szász dinasztia
    saški knez ▸ szász herceg

    2. v zgodovinskem kontekstu (o Sasih) ▸ szász
    Henrik I. Ptičar je bil saški vojvoda, ki so ga leta 919 za svojega kralja izbrali Franki in Sasi. ▸ I. Henrik szász fejedelem volt, akit 919-ben a frankok és a szászok a királyukká választottak.
  • scéna scene

    strahotne scéne so se odigravale horrible scenes occurred
  • sčasoma prislov
    (po določenem času) ▸ idővel
    sčasoma prerasti ▸ idővel kinő
    sčasoma razviti ▸ idővel kifejlődik
    sčasoma razširiti ▸ idővel kiterjed
    sčasoma spremeniti ▸ idővel változik
    sčasoma razpasti ▸ idővel szétesik
    sčasoma se naučiti ▸ idővel megtanul
    Otrok se sčasoma nauči zaspati tudi sam. ▸ A gyermek idővel megtanul egyedül is elaludni.
    Kolena so me sicer bolela, a so se sčasoma utrdila. ▸ A térdeim fájtak, de idővel megerősödtek.
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sedanjik samostalnik
    1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen idő
    govoriti v sedanjiku ▸ jelen időben beszél
    pisati v sedanjiku ▸ jelen időben ír
    raba sedanjika ▸ jelen idő használata
    glagol v sedanjikukontrastivno zanimivo jelen idejű ige
    Glagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
    Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

    2. (sedanjost) ▸ jelen
    Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
    Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sedemdesetletnica samostalnik
    1. (sedemdeseta obletnica) ▸ hetvenedik évforduló
    praznovati sedemdesetletnico ▸ hetvenedik évfordulót ünnepel
    razstava ob sedemdesetletnici ▸ hetvenedik évforduló alkalmából szervezett kiállítás
    sedemdesetletnica obstoja ▸ fennállás hetvenedik évfordulója
    sedemdesetletnica delovanja ▸ működés hetvenedik évfordulója
    Avtobiografija je izšla ob avtorjevi sedemdesetletnici.kontrastivno zanimivo Az önéletrajz a szerző hetvenedik születésnapjára jelent meg.
    Onkološki inštitut te dni praznuje svojo sedemdesetletnico delovanja. ▸ Az onkológiai intézet ezekben a napokban ünnepli a működésének hetvenedik évfordulóját.

    2. (sedemdesetletna ženska) ▸ hetvenéves
    Najmlajši pohodnik, ki je imel okoli dve leti, se je na poti pustil nositi, najstarejša pohodnica je bila sedemdesetletnica.kontrastivno zanimivo A legfiatalabb, két év körüli túrázó útközben hagyta magát vinni, a legidősebb túrázó pedig egy hetvenéves hölgy volt.

    3. ponavadi v množini (ženska, stara med 70 in 79 let) ▸ hetvenes
    Dolga, pletena jopica skrije kakšen odvečen kilogram okrog pasu, bokov in stegen, v njej pa so enako dobro videti trideset-, petdeset- in sedemdesetletnice. ▸ A hosszú, kötött kardigán elrejti a derék és a csípő körül, valamint a combokon lerakódott néhány pluszkilót, és ugyanolyan jól áll a harmincasoknak, az ötveneseknek és a hetveneseknek is.