Franja

Zadetki iskanja

  • epidemija samostalnik
    1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémia
    epidemija kolere ▸ kolerajárvány
    epidemija gripe ▸ influenzajárvány
    epidemija kuge ▸ pestisjárvány
    epidemija virusa ▸ vírusos járvány
    epidemija ošpic ▸ kanyarójárvány
    epidemija tifusa ▸ tífuszjárvány
    epidemija ebole ▸ ebolajárvány
    prava epidemija ▸ valódi járvány
    huda epidemija ▸ súlyos járvány
    velika epidemija ▸ nagyméretű járvány
    smrtonosna epidemija ▸ halálos járvány
    izbruh epidemije ▸ járvány kitörése, járvány kirobbanása
    širjenje epidemije ▸ járvány terjedése
    nevarnost epidemije ▸ járványveszély
    povzročiti epidemijo ▸ járványt előidéz, járványt indít
    razglasiti epidemijo ▸ járványt kihirdet
    preprečiti epidemijo ▸ járványt megelőz
    epidemija koronavirusa ▸ koronavírus-járvány
    epidemija covida - 19 ▸ COVID19-járvány, v splošnih besedilih covid19-járvány, Covid19-járvány
    epidemija davice ▸ diftériajárvány
    Zadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
    Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
    Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
    Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
    Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
    V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
    Sopomenke: izbruh
    Povezane iztočnice: hidrična epidemija

    2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
    Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
    Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina.kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
    Sopomenke: izbruh
  • epigonī -ōrum, m (gr. ἐπίγονοι)

    1. potomci „sedmerice proti Tebam“, ki so obnovili vojno proti Tebam: Hyg.; od tod Ἐπίγονοι, naslov Ajshilove tragedije, ki jo je polatinil rimski pesnik Akcij: Ci.

    2. potomci tistih mak. vojakov Aleksandra Velikega, ki so se oženili s Peržankami: Iust.
  • epimēnia -ōrum, n (gr. ἐπιμήνια) mesečno izplačilo v hrani, ki so ga dobivali sužnji: Iuv.
  • Epimenidēs -is, m (Ἐπιμενίδης) Epimenides, pesnik in vedež iz kretskega Fajstuma (Phaestum); ok. l. 596 poklican v Atene, kjer je umiril mestna božanstva, ki so se srdila nad Atenci zaradi „kilonskega zločinstva“ (Atenci so namreč Kilonove [Cylon, Κύλων] pristaše pobili ob žrtvenikih boginje Atene in Erinij): Varr., Ci., Plin. (z grškim gen. Epimenidu).
  • épingler [epɛ̃gle] verbe transitif pripeti z iglo, z buciko

    épingler quelqu'un (figuré, familier) prijeti, aretirati koga
    épingler une photo au mur z buciko pripeti fotografijo na zid
    il s est fait épingler prijeli, aretirali so ga
  • epithalamium -iī, n (gr. ἐπιϑαλάμιον) svatovska pesem, ki so jo peli (večinoma zbor) pred sobo novoporočencev: Q., Hier.
  • epulō -ōnis, m (epulum)

    1. reditelj pri pojedini: III viri ali VII viri epulones Ci., L., Plin. iun., Gell. trojica, pozneje sedmerica svečenikov v Rimu, ki so pri javnih igrah skrbeli za pojedino in pri tem gledali na red; sg.: epulo: Enn. ap. Varr., triumvir epulo L.

    2. kdor se rad udeležuje pojedin, pojedež, snedež, gostnik: Ci. ep., Ap.
  • erfahrungsgemäß erfahrungsgemäß so sein: po izkušnjah, kot nas uče izkušnje, wissen: iz izkušenj; Naturgeschehen: izkustveno potrjen
  • erigere*

    A) v. tr. (pres. erigo)

    1. postaviti, postavljati:
    erigere un monumento postaviti spomenik

    2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
    erigere una scuola odpreti šolo

    3. povzdigniti:
    la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo

    B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
    erigersi a giudice postaviti se za sodnika
  • Ērinna -ae, f in Ērinne -ēs, f (Ἠρίννη) Erina, pesnica z otoka Tela ali Teosa ali Tena ali Roda ok. l. 600, prijateljica Sapfe, pri kateri je dlje časa bivala, zato so jo imenovali Λεσβία: Pr., Plin., Hier. (z obl. Herinna).
  • erīthacus -ī, m (gr. ἐρίϑακος) eritak, nam neznan ptič, ki so ga učili govoriti: Plin.
  • erogena cona stalna zveza
    (del telesa) ▸ erogén zóna
    Pri ženskah in pri moških so bradavice močna erogena cona. ▸ A mellbimbók a nőknél és a férfiaknál egyaránt erős erogén zónák.
    Če božamo erogene cone, se vzburjenje stopnjuje. ▸ Ha simogatjuk az erogén zónákat, az izgalom fokozódik.
  • errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

    1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

    2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

    3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

    1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

    2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.
  • erúpcija (vulkanska, medicina) eruption

    družbena erúpcija so cial eruption
  • es ono; ga; es ist so tako je; sie sind es oni so
  • esaurito agg.

    1. izčrpan

    2. razprodan:
    tutto esaurito vstopnice so razprodane (pri gledaliških blagajnah)
  • escludere*

    A) v. tr. (pres. escludo) izključiti, izključevati, ne pripustiti, ne priznati, izvzeti:
    escludere le circostanze attenuanti ne priznati olajševalnih okoliščin
    tutti i colori mi piacciono escludendo il rosso všeč so mi vse barve razen rdeče

    B) ➞ escludersi v. rifl. (pres. mi escludo) izključevati se:
    i contrari si escludono nasprotja se izključujejo
  • escorte [ɛskɔrt] féminin (zaščitno) spremstvo, oboroženo vojaško spremstvo

    sous l'escorte v spremstvu
    escorte (d'honneur) častno spremstvo
    navire masculin d'escorte spremljevalna zaščitna ladja
    ses amis lui ont fait escorte jusqu à la gare prijatelji so ga spremili na kolodvor
  • essen* (aß, hat gegessen) jesti; uživati; zu Mittag essen obedovati; zu Abend essen večerjati; auswärts essen jesti v gostilni/restavraciji; sich satt essen najesti se; etwas leer essen izprazniti; sich arm essen zapraviti vse za hrano; Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha
  • Ēsus: Lact. in Hēsus: Lucan., -ī, m Ez, Hez, galski bog, ki so mu žrtvovali človeško kri.