ventilatorista m, f (m pl. -ti) tehn. delavec pri ventilacijski napravi
vent-peg [véntpeg] samostalnik
čep pri sodu
verarbeiten predelovati, predelati (zu v), obdelovati, obdelati; porabiti pri delu; Probleme usw.: obvladati, premagovati, premagati, prebaviti
verbacken*1 transitiv porabiti pri peki; slabo speči
verbauen Material: porabiti pri gradnji; Geld: porabiti/zapraviti za gradnjo; (schlecht bauen, [haßlich] hasslich bebauen) pokvariti, skaziti, zgraditi skaženo; jemandem die Aussicht: zagraditi, zapreti; Baugrube: podpreti; figurativ zapreti
verdrucken narobe natisniti; porabiti pri tiskanju
verge [vɛrž] féminin šiba, palica; os, vreteno; moško spolovilo; kazalec pri tehtnici
fer masculin en verges železo v palicah
être battu de verges biti šiban
être sous la verge de quelqu'un biti strogo vzgajan
passer par les verges skozi šibe iti (stara vojaška kazen)
faire baiser les verges à quelqu'un (figuré) prisiliti koga k priznanju, da je zaslužil kazen
Vergilius, šele pozneje Virgilius 3 Vergílij(ev), Virgílij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je P. Vergilius Marō Publij Vergilij Maro(n), pesnik iz mesta Andes (Andes) pri Mantovi (Mantua), avtor Eneide, Bukolik in Georgik, Avgustov sodobnik: H., Q., Lamp. Od tod adj. Vergiliānus 3 Vergílijev, vergílijski, vergilijánski, pri Vergiliju se nahajajoč: virtus Plin., descriptio Sen. rh., versus Eutr., Iuturna Ap.; subst.: illud Vergiliānum Q., Lact. oni znani Vergilijev izrek.
Verhandlungspartner, der, partner pri pogajanjih
verkleben zlepiti (intransitiv se); zalepiti; porabiti pri lepljenju; prelepiti (mit z)
vernähen šivati, zašiti; porabiti pri šivanju; vernähen mit X prišiti X na
vernier moški spol nonius, računalo; naravnalec pri radiu
verschießen* zastreljati, porabiti pri streljanju; Sport einen Elfmeter: ne izkoristiti, zgrešiti, zastreljati; Farbe: obledeti; sich verschießen in figurativ zatrapati se v
verweben* vtkati; pri tkanju porabiti; sich verweben figurativ spreplesti se
vest-pocket [véstpɔkit]
1. samostalnik
žepek pri telovniku
fotografija format filma 6 x 4,5 cm
2. pridevnik
majhen, miniaturen
vest-pocket edition of a book miniaturna izdaja knjige
véža ž obokana vrata pri vhodu v večje poslopje, gl. tudi kapija
véža ž dial. veža, kuhinja v kmečki hiši, prvi prostor pri vstopu v hišo
viable [váiəbl] pridevnik
medicina sposoben za življenje
botanika ki se more obdržati pri življenju (tudi figurativno)
ki more živeti
the newly-created State is not viable na novo (nedavno) ustvarjena država ni sposobna za življenje
victor [víktə]
1. samostalnik
zmagovalec, -lka; osvajalec, -lka; prvi pri tekmovanju
2. pridevnik
zmagovit
the victor troops zmagovite čete
vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)
1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.
2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.