Franja

testamént testament moški spol , dernière volonté

novi (stari) testament (religija) le Nouveau (l'Ancien) Testament
napraviti (svoj) testament faire son testament
umreti brez testamenta mourir sans avoir fait son testament, pravno décéder intestat

testamènt testament; (last) will; last will and testament

dodatek k testamèntu codicil
ustni testamènt (mornarjev) nuncupative will
izreči ustni testamènt (zadnjo voljo) to nuncupate, to make one's will orally
stari (novi) testamènt (biblija) the Old (the New) Testament
napraviti, zapustiti testamènt to make one's will
spodbijati testamènt to contest (ali to dispute) a will
zapustiti komu kaj v testamèntu to leave something to someone in one's will
umreti brez testamènta to die intestate
preklicati testamènt to revoke a will
spomniti se koga v testamèntu to remember (ali to include) someone in one's will
voliti, zapustiti v testamèntu, s testamèntom to will, to bequeath
lastnoročni testamènt holograph will
skupni testamènt joint will

testamènt (-ênta) m

1. jur. (oporoka) testamento:
napraviti testament fare il testamento
izpodbijati testament contestare un testamento
lastnoročni testament testamento olografo
pren. duhovni testament il testamento spirituale

2. rel.
novi, stari testament (nova, stara zaveza) Antico, Nuovo Testamento

testamènt testamento m ; última voluntad f

novi (stari) testament (rel) Nuevo (Antiguo) Testamento m
napraviti (svoj) testament hacer testamento, testar, (pred notarjem) otorgar testamento (ante notario)
podedovati brez testamenta heredar ab intestato
umreti brez testamenta morir intestato (ali sin hacer testamento)

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

težák, težkà, težkò (po teži) pesado ; fig penoso, duro, rudo; grave ; (težaven) difícil

težki časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
težka artilerija artilería f pesada (ali gruesa)
težak boj combate m encarnizado
težka bolezen enfermedad f grave
težka atletika atletismo m pesado
težko delo trabajo m rudo
težak (vojni) invalid mutilado m total (de guerra)
težak kamion camión m pesado
težka naloga ardua tarea f
težak porod parto m laborioso
težka prtljaga equipaje m pesado
s težkim srcem con el corazón oprimido, con gran pesar
težak kot svinec pesado como el plomo, fig plúmbeo
težka voda agua f pesada
težak zločinec criminal m peligroso
težak udarec golpe m duro
težka usoda cruel destino m
težka ura hora f difícil
težak ranjenec herido m grave
biti težak ser muy pesado (de cuerpo)
biti 5 funtov težak pesar cinco libras
imeti težko glavo tener pesadez de cabeza
najtežje imamo za sabo ya hemos pasado lo más difícil
napraviti komu življenje težko amargar la vida a alg

thé [te] masculin posušeni čajni listi; čaj (pijača); čajanka; popoldanska lahka malica s čajem in čajnim pecivom, kolači

thé de Chine kitajski čaj
thé dansant čajanka s plesom
culture féminin, cueillette féminin du thé gojenje, obiranje čaja
mélange masculin de thé čajna mešanica
négociant masculin en thé trgovec s čajem
paquet masculin, sachet masculin de thé zavojček, vrečica čaja
rose féminin thé, rose-thé vrtnica čajne barve
salon masculin de thé čajnica, čajarna
service masculin à thé čajni servis
une tasse de thé léger, fort, au citron, au lait, nature skodelica lahkega, močnega, s citrono, z mlekom, naravnega čaja
boire, prendre du thé piti čaj
faire, préparer du thé napraviti, pripraviti čaj
prendre le thé malicati popoldne čaj in čajno pecivo, kolače
donner un thé prirediti čajanko
être invité à un thé biti povabljen na čajanko

thème [tɛm] masculin téma, predmet, snov; musique motiv; naloga, (v šoli) prevod iz materinščine v tuj jezik; grammaire nespremenljivi del besede, osnova

thème oral, écrit ustni, pismeni prevod v tuj jezik
thème verbal glagolsko deblo
(familier) un fort en thème zelo dober učenec; péjoratif marljiv, a malo nadarjen učenec (v prevajanju v tuj jezik)
faire un thème latin napraviti prevod v latinščino

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

tiento moški spol (p)otipanje; slepčeva palica; akrobatova balansirka; figurativno poskus; opreznost, tipalnica

a tiento tipaje, na slepo, nepremišljeno
con tiento previdno, počasi
dar un tiento (a) (fam) vleči iz koga; napraviti požirek
tientos pl udarci, batine

tirata f

1. poteg; vlek; pog. dim (pri kajenju):
tirata d'orecchi pren. graja, ukor, oštevanje

2. brez postanka opravljeno delo:
fare tutta in una tirata ne se ustaviti pri delu, vse napraviti naenkrat

3. tirada; sramotenje

4. lit. (lassa) laisse

tlà (sobna) floor; (zemlja) soil, ground

na tleh on the floor
na trdnih tleh on firm ground
gola tlà (deske) bare boards pl
na francoskih tleh on French soil
rodna tlà native soil
rodovitna tlà rich soil, (črnica) mould
nerodovitna tlà barren ground, barren (ali jejune) soil
peščena tlà sandy soil
parketna tlà parquet floor
tlà mu gorijo pod nogami (figurativno) the place is getting too hot for him
ta tlà so jim prevroča (figurativno) this place is too warm (ali hot) for them
napraviti komu tlà vroča pod nogami (figurativno) to make it hot for someone (ali too hot for someone)
izgubiti tlà pod nogami to lose one's foothold (ali footing), (v vodi) to be swept off one's feet, to go out of (ali beyond) one's depth
spodnesti, spodrezati komu tlà pod nogami to cut the ground from under someone's feet
vreči na tlà to knock to the ground
vreči koga na tlà to knock someone down, to floor

tlačán zgodovina villein, thrall

napraviti (koga) za tlačán to enslave, arhaično to thrall someone

tóda but; however

tóda vendar but yet, still, nevertheless; all the same; for all that
on bi mogel to napraviti, tóda vem, da ne bo he can do it, but I know he will not

tóg stiff; rigid; figurativno starchy, starched

tóga načela rigid principles pl
tóg sprejem a stiff reception
napraviti bolj tógo (figurativno) to stiffen up, to make more rigid
postati tóg (figurativno) to stiffen

tonneau [tɔno] masculin

1. sod

tonneau d'arrosage (cestni) škropilni voz
mettre le vin en tonneau dati vino v sod
mettre un tonneau en perce navrtati sod
fond masculin de tonneau ostanek na dnu soda; slabo vino; usedlina, droži

2. tona

tonneau de registre registrska tona (2,830 m³); aéronautique obrat; automobilisme prekuc, prevrnitev
être du même tonneau (figuré) biti iste, enake baže
faire, exécuter une série de tonneaux napraviti vrsto obratov
la voiture a fait plusieurs tonneaux avto se je večkrat prevrnil, obrnil

too [tu:] prislov
preveč, odveč, pre-
pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

too difficult pretežaven
too hot prevroč
too much preveč
he, too, is away tudi on je odsoten
quite too skrajno
none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
too much (of a good thing) preveč (dobrega)
I am only too glad meni je le zelo drágo
it's not too easy to ni tako lahkó
this goes too far to gre predaleč
I mean to do it too to nameravam tudi napraviti

tooth¹ [tu:ɵ, ti:ɵ] samostalnik (množina teeth)
zob; tech zob (žage, glavnika itd.); zob kolesa; konica; kavelj; parožek
figurativno nagnjenje, posebna ljubezen (do)

tooth and nail figurativno z vso močjo; neizprosno
by the skin of one's teeth figurativno za las, komaj še (uiti)
in the teeth of kljub, navzlic; proti
the tooth of time zob časa
armed to the teeth oborožen do zob
long in the tooth star
a good set of teeth dobro zobovje
from the teeth outward figurativno površno
artificial tooth, false tooth umeten zob
corner (dog, eye, laniary) tooth podočnik
decayed tooth gnil zob
incisor (incision, cutting) tooth sekalec (zob)
loose tooth majav zob
milk (shedding) tooth mlečnik
molar (grinding) tooth kočnik
to clean one's teeth (o)čistiti si zobe
to clench one's teeth stisniti zobe
to cast s.th. in s.o.'s teeth komu kaj v zobe (v obraz) vreči; očitati
to cut one's (first) teeth dobi(va)ti (prve) zobe
to cut one's eye-teeth figurativno začeti spoznavati življenje
to draw s.o.'s teeth figurativno pristriči komu krila, napraviti koga neškodljivega
to escape by the skin of one's teeth za las uiti
to fight (to struggle) tooth and nail boriti se z vsemi močmi (zagrizeno, nepopustljivo)
to get one's teeth into s.th. zagristi se v kaj; trmasto (nepopustljivo) se česa lotiti
to grind one's teeth škripati z zobmi
to have a great tooth for fruit zelo rad imeti sadje
to have a sweet tooth biti sladkosneden, rad imeti sladkarije
to lie in one's teeth v obraz lagati; nesramno, predrzno lagati
to sail in the teeth of the wind pluti proti vetru
to set one's teeth stisniti zobe
this set my teeth on edge zaskominalo me je ob tem; to me je razburilo (ozlovoljilo)
to show ons's teeth pokazati zobe
to take the bit between one's teeth figurativno postati trmoglav; upreti se; osamosvojiti se

torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti

torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
torcer la justicia spačiti pravico
torcer las manos roke viti
torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
torcer los ojos oči zavijati
torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
torcerse un brazo roko si spahniti (zviti)