Franja

Lyrcēum -ēī, n (Λύρκειον ὄρος) Lirkéj, gorovje na meji med Argolido in Arkadijo; od tod adj. Lyrcēus (Lyrcēius) 3 lirkéjski: Lyrcēa arva O., Lyrceia tellus Val. Fl.

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

Macra -ae, m Mákra

1. otok ob današnjem Krimu: Plin.

2. drugo ime za otok Evbojo: Plin.

3. mejna reka med Etrurijo in Ligurijo (zdaj Magra): L., Lucan., Plin.

4. Macra cōmē (Μακρὰ κώμη) trg Makra v Lokridi ob meji s Tesalijo: L.

Madena -ae, f Mádena, pokrajina v Veliki Armeniji med rekama Kir in Araks: Eutr.

Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.

1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.

2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.

Maenalus -ī, m (τὸ Μαίναλον) Májnal, arkad(ij)sko, Panu posvečeno gorovje med mestoma Tegeja in Megalopolis (zdaj Roïnon), ob katerem je stalo istoimensko mesto Maenalos -ī, m: O. in Maenala -ōrum, n: V., O. Májnal, Májnala (Májnale) — Od tod adj. Maenalius 3 (Μαινάλιος) májnalski, pesn. = arkád(ij)ski: deus (= Pan) O., arctos (= Callisto) O., ramus Pr. kij, ki si ga je Herkul odlomil na Majnalu, versūs V. arkad(ij)ske pastirske pesmi, ales (= Mercurius, ki je rojen v Arkadiji). Maenalis -idis, f (Μαιναλίς) májnalska: ursa (= Callisto) O., ora O. Arkadija. Subst. Maenalidēs -ae, m Majnalíd, Májnalec, Májnalski (= Pan): Aus.

maenomenon (gr. μαινόμενον) mel „besnjak“, med, ki baje naredi človeka besnega; nabirali so ga v Pontu: Plin.

mala antanta stalna zveza
zgodovina (politična zveza) ▸ kisantant
Najbolj značilna je bila mala antanta, zveza med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, ki naj bi preprečila morebitno obnovitev habsburške države. ▸ A legismertebb a kisantant volt, szövetség Jugoszlávia, Csehszlovákia és Románia között, amelynek célja a Habsburg-állam esetleges visszaállításának megakadályozása volt.

malle [mal] féminin (velik) (potovalen) kovček; populaire gobec

malle d'osier zapiralna košara
la malle arrière prostor za prtljago v zadnjem delu avtomobila
défaire sa malle izprazniti, izpakirati svoj kovček
faire sa malle, ses malles zapakirati, napolniti svoj kovček, svoje kovčke, pripraviti se za odhod, figuré povezati culo
malle-poste féminin (nekoč) poštni voz
(histoire) malle des Indes odprava poštnih pošiljk iz Londona v Indijo (preko Calaisa in Marseilla); (danes) prevozno ladijsko obratovanje med Dovrom in Calaisom

maloštevílen few in number; scarce; sparse; not numerous; few and far between

maloštevílno poslušalstvo a slim audience
maloštevílni belci med črnci a small number of whites among the blacks
maloštevílni pl some few

manevrírati (-am) imperf.

1. voj. manovrare

2. ekst. manovrare, destreggiare, destreggiarsi; evoluire, giostrare:
spretno manevrirati med zahtevami upnikov giostrare, destreggiarsi tra le richieste dei creditori

3. pejor. manovrare, tramare, brigare:
manevrirati komu za hrbtom tramare alle spalle di qcn.

mangiare

A) v. tr. (pres. mangio)

1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

4. porabiti, potrošiti

5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

B) m jed; obrok

manhattan [mænhǽtən] samostalnik
coctail iz viskija in vermuta

Manhattan District ime za načrt izdelave atomske bombe med 2. svetovno vojno v ZDA

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

manus¹ -ūs, f (sor. z gr. μάρη roka, stvnem. munt roka, varstvo)

1. roka (kot telesni ud), rame (gen. ramena): Enn. ap. Non., Acc. ap. Fest., Lucr., Plin., Iust. idr., manus dextera Ci., (naspr.) laeva ali sinistra H., suā manu sororem interficere Ci., manu sibi letum parare V. lastnoročno, s svojo roko, iactare manūs (pri plesu) O., Pr., (pri deklamiranju) Q., manum dare alicui Q. roko podati komu, manūs dare C., Ci. (o premagancu) dati se vkleniti, pustiti se zvezati; pesn. pren. vdati se, podati se: O., V., tako tudi victas manūs dare O. ali manūs dedere V., manūs tollere Ci., Cat. skleniti roke nad glavo (v znak začudenja), tangere alicuius manum Sen. ph. žilo potipati komu, alicuius rei causā ne manum quidem vertere Ci. niti roke ne obrniti, niti premakniti roke za kako stvar, ne poprijeti z roko za kako stvar = prav nič si ne prizadevati za kaj, quid de me Mezentius sentiat, manum non vorteris Ap. za to ne boš obrnil roke = do tega boš ravnodušen; ad manum esse L. biti pri roki, ad manum venire L. v roke priti, ad manum habere Q. na (pri) roki imeti, ad manum habere scribae loco N. imeti pri sebi za tajnika, servum sibi habere ad manum Ci. za svojega tajnika, ad manum (manūs) accedere Ci., Varr. na klic priti in jesti iz roke (o živalih), in manūs venire S. blizu priti, in manibus nostris hostes sunt C. so prav blizu nas, in manibus sunt terrae V. so mi blizu, ecce in manibus vir … Ci. glej, pred nami je mož = prišli smo (pri naštevanju) do moža, oratio est in manibus Ci. je v rokah (občinstva), lahko ga berejo, je znan, Naevius in manibus est H. je v vseh rokah, ga pridno berejo, liber est mihi in manibus Ci. pišem knjigo, habere aliquid in manibus Ci. imeti kaj v delu, habere in manibus aliquem Ci. po rokah nositi koga, in manibus Mars ipse V. ali victoria est S., Ci. Mars sam = uspeh boja, zmaga je v vaših rokah = zmaga je povsem odvisna od vašega poguma, attendere, quae sunt in manibus Ci. kar se zdaj dogaja, quia vindemiae in manibus Plin. iun. ker imam zdaj opraviti (ker imam zdaj delo) s trgatvijo, alicui in manu est Kom. v moči koga je, mogoče je komu, more kdo, per manus tractus servatur C. z rokami, per manus picis glaebas tradere C. iz roke v roko, per manus servulae servatus Ci. po strežbi, s pomočjo; pren.: traditae per manus religiones L. od roda do roda, iz roda v rod, inter manus auferri Ci. ali proferri C. (med =) z rokami, inter manus versari Caelius in Ci. ep. rabiti (uporabljati) se, brati se, inter manus habere Plin. iun. izdelovati literarno delo, pisanje imeti v delu, pisati, ante oculos interque manus esse V. tako očitno biti, da se lahko prime, prae manu esse Pl., Gell. pri roki biti, pripravljen biti, si paulum dederis prae manu Ter. za začetek gospodarstva, sub manus succedere Pl. izpod (od) rok iti, sub manu (manum) Plancus in Ci. ep. pri rokah, blizu, od tod = lahko, brez truda, takoj: Sen. ph., Suet., ex ali de manibus emittere, dimittere Ci. iz rok, de manu „iz roke“, „od roke, proč“, od tod pogosto = svojeročno, lastnoročno: de manu facere Ci. ali iacere scyphum in aliquem ali reddere Suet. ali dare Lamp., de manu (v kmetijstvu) Col. iz pospravljenih pridelkov, ob svojih stroških, de manu in manum tradere Ci. iz (naše, svoje) roke v roko (drugega); a manu servus Suet. pisar, tajnik, liberta a manu Suet. pisarka, tajnica, exemplaria Graeca nocturnā versate manu, versate diurnā H. (sučite =) imejte v rokah (= berite) ponoči in podnevi, aequā manu discedere S. ali aequis manibus abscedere T. z enako srečo (v boju), po neodločeni bitki, tako tudi aequis manibus pugnare ali pugnam dirimere L. z enako srečo, neodločeno, plenā est percutienda (sc. ianua) manu Tib. s polno roko (denarja), plenā manu scapulas verberare Petr. udarjati, tolči, peliskati; pren. = obil(n)o, izdatno, v obilni (izdatni) meri: liberaliter et plenā manu faciam Sen. rh., plenā manu alicuius laudes in astra tollere Ci. ep., brevi manu Icti. takoj, nemudoma, brez obotavljanja, naspr. longā manu Icti. počasi, manu aliquem venerari T., Suet. s poljubom na roko (tj. poljubiti svojo roko in ta poljub poslati drugemu), manu mederi Cels. ali urinam manu emoliri Cels. s kirurškimi (ranocelniškimi) sredstvi, manibus pedibusque ali manibus pedibus Ter. (= gr. πὺξ καὶ λάξ) z rokami in nogami, tj. na vso moč, na vse pretege; preg.: manus manum lavat Sen. ph., Petr. roka roko umije, manum de tabula! Ci. ep. „roko proč od slike!“ = (bodi) zadosti!, dovolj (bo)!; occ. oborožena roka, pest: manu fortis N. ali promptus S. osebno hraber, manu capere urbes S., manu sternere aliquem V., manu vindicare iniurias S., vindicandum in eos … non manu neque vi S., per manus libertatem retinere S., manum committere Teucris V. spoprijeti se s Tevkri = manūs (manum) conferre ali conserere (gl. omenjena glag.), militibus manu consulere S. osebno navzoč v boju, kot sobojevnik.

2. meton.
a) osebna hrabrost, (osebna) moč, (osebni) pogum, spoprijem, spopad, boj, sila, nasilje, posilstvo, nasilno dejanje: manu vincere O. ali superare aliquem N., usu manuque C. z vojaško izkušenostjo in hrabrostjo, Claudiae manūs H. junaška dejanja Klavdijevega rodu, fata virum moresque manūsque V. hrabra, pogumna dejanja, ad manum accedere N. ali venire ad manum L., (in manum Plin. iun., in manūs L.) spoprijeti (spopasti) se, tako tudi: res venit ad manum Ci. ali pugna ad manus venerat L. prišlo je do spopada, spopadli so se, proelium in manibus facere S. bojevati se v spopadu, vim et manūs affere Ci. začeti z nasiljem in nasilnimi dejanji, Armeniae manum affere Vell. napasti, inicere alicui (rei) manum Sen. ph. ali manūs Val. Max. storiti (delati) komu (čemu) silo, nasilno ravnati s kom (s čim), procacitatem manibus continere N. s silo, siloma, manibus temperare L., continere manus ab aliquo O.
b) oblast, moč: esse in alicuius manu L. biti v oblasti koga, biti komu podložen, nihil esse in manu suā S., exercitus alicui in manu est L. je komu pri roki, je komu na voljo, je komu na razpolago, iuxta deos in tuā manu positum est T., in alterius manu vita posita est Ci. je izročeno odločitvi drugega, visi na odločitvi drugega, je odvisno od odločitve drugega, in vestrā manu situm est (z inf.) Ap. v vaši moči, na vas je, tako tudi: in manibus vestris quantus sit Caesar habetis Lucan.; occ. kot jur. t.t. oblast hišnega očeta, gospodarjeva oblast (prim. manū mittō (manu-mittō) ali manū ēmittō, ēmittō, ēmancipō, mancipium); tudi oblast zakonskega moža nad ženo: vos in manu et tutela mulieres, non in servitio debetis habere L., mulier viro in manum convenit Ci., venit in manum viri mulier Ap.
c) (delavna, dejavna, ustvarjalna) roka = delo, delavnost, dejavnost, ustvarjalnost: marmora deformata primā manu Q. s prvo roko, s prvim posegom, manus extrema non accessit eius operibus Ci. zadnja roka = izpopolnitev in dovršitev, tj. njegova dela niso povsem izpiljena (dovršena), v enakem pomenu tudi summa manus O., Plin., Q., Sen. ph. in ultima manus O., Petr., aptius a summā conspiciere manu O. kadar si popolnoma nališpana, manūs pretium, gl. manūpretium, quale manus addunt ebori decus V. umetelne (ustvarjalne, spretne) roke, sine labore et manu Ci., nummos manu quaerere Ci.; pesn. metaf.: extremam Saturnia bello imponit regina manum V. dovršuje, tako tudi: potatio extrema, quae ebrietati summam manum imponit Sen. ph.; occ. α) abl. manu s človeško roko (človeškimi rokami), z umetnostjo, umet(el)no, umetniško (naspr. naturā): Fr., piscina manu facta Varr., portūs (canales Sen. ph.) manu facti Ci., congesta manu oppida V., manu sata C. s človeškimi rokami sejana žita, postea credo additas moles manuque adiutum L. in da se je pripomoglo z umetnostjo, urbs manu munitissima Ci.; metaf. umetno, prisil(je)no, nenaravno, ne po naravni poti: morbi, quos manu fecimus Sen. ph., quidam liberos eiurant et orbitates manu faciunt Sen. ph., oratio fucata et manufacta Sen. ph.; konkr. manus človeško, umetelno, umetniško delo, umetniški izdelek, umetnina: Q., Pr., Petr., Stat., artificum manūs miratur V., manus Praxitelis Mart. β) roka = pisava, lastnoročno pisanje: Q., Lentulus et signum et manum suam cognovit Ci., redii ad meam manum Ci. ep. zdaj pišem sam, haec Tironi dictavi, ne mirere aliā manu esse Ci. ep., Alexidis manum amabam Ci. ep., falso manum eius imitatus Eutr., manum emittere Icti. dati od sebe lastnoročno pisanje. γ) vržek, stava pri kockanju, met(anje) kock: bona patria manu lacerare S. s kockanjem, s hazardiranjem, quas manus remisi Augustus ap. Suet. dobičke pri kockanju, ki sem jih pustil (dal v dar). δ) prijem, umetni obrat; metaf.: totas artis manūs, machinas omnes ardenter exercet Ap. = vse zvijače in spletke. ε) pri borjenju (za)mah(ljaj), vbod, dregljaj, sunek, udar(ec): manum exigere Q. zada(ja)ti (bolje je prevesti z glag., izpeljanimi iz navedenih subst.), prima, secunda, tertia, quarta manus Q. prvi, drugi, tretji, četrti zamah ali ustop (položaj).

3. peščica, truma, krdelo, četa, oboroženo moštvo, vojna moč, vojaška enota, vojska, v slabšalnem pomenu drhal, svojat, krdelo, tolpa, tropa, banda (prim. manipulus): Enn. ap. Ci., Pl., S., V., H., Stat., Suet. idr., tam exigua manus tantas opes prostravit N., bonorum, Iudaeorum Ci., purpuratorum et satellitum L., manu facta virginem rapiunt L., si nova manus cum veteribus copiis se coniunxisset C., manum facere Ci. ali conducere, cogere C., coniuratorum manus Ci., egredere cum importunā sceleratorum manu Ci.; occ. pl. rokodelci: nos aera, manūs, navalia demus V.

4. metaf. roki podobne stvari
a) slonov rilec: Ci. idr.
b) pl. medvedji prednji taci (šapi): Plin.
c) pl. drevesne veje: Stat.
d) manus ferrea kopíka, kavelj, s katerim so pritegovali ladje (prim. harpago): Ci., L. idr.

Opomba: Skrč. dat. sg. manū Pr.

Marcellīnus -ī, m Marcelín, rim. priimek. Znani so

1. Marcellinus Marcelin, Lucilijev in Senekov prijatelj: Sen. ph.

2. Marcellinus Marcelin, Marcialov prijatelj: Mart.

3. (Aefulanus) Marcellinus Efulan Marcelin, Plinijev naslovnik: Plin. iun.

4. Antonius Marcellinus Antonij Marcelin, praeses Lugdunensis primae l. 313 po Kr., praefectus praetorio v Galiji, nato praefectus praetorio Italiae, l. 341 consul ordinarius: Cod. Th.

5. Marcellinus Marcelin, praeses Phoenices l. 342 po Kr., comes Orientis l. 349 po Kr.: Cod. I., Cod. Th.

6. Flavius Marcellinus Flavij Marcelin, tribunus et notarius, l. 410 po Kr. Honorijev poslanec v Afriko za posredovanje v sporu z donatovci; odločil je v prid katoličanov. Bil je v tesnih stikih z Avguštinom, ki mu je med drugim posvetil svoje delo De civitate Dei: Cod. Th., Aug.

marchandage [-šɑ̃daž] masculin barantanje, pogajanje za ceno

marchandage diplomatique entre deux puissances diplomatsko barantanje med dvema velesilama

marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje

en marge de na robu, zunaj
marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
marge de sécurité varnostna marža
homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
note en marge obrobna opazka
vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)

Margiānē -ēs, f (Μαργιανή) Margiána, azijska pokrajina med Baktrijo in Hirkanijo (v današnjem Turkestanu) ob reki Margu (danes Murghab) z glavnim mestom Aleksandrijo, pozneje Antiochia Margiana margianska Antiohija; Cu. jo imenuje urbs Margiana (po drugih urbs Margania, zdaj Meru al rud): Cu., Plin. — Od tod adj. Margiānus 3 margiánski, iz Margiáne: Cu.