Franja

Zadetki iskanja

  • nékam adv.

    1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
    šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

    2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
    nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
    gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
    pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
    evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
    poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
    vulg. piši me nekam e vaffanculo
    evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
  • neki2 [é]
    vprašalno: kaj/kdo/kdaj/kje/kako neki was/ wer/wann/wo/wie denn (eigentlich)
    le kaj neki was denn, was bloß, was nur
    zavrnilno: kaj neki/kje neki! wo denn!/i wo!/weit gefehlt!/ach was!/ach woher!
  • néki prislov à ce qu'on dit, dit-on; bien; donc

    kdo neki mu je to povedal? qui peut bien le lui avoir dit?, je me demande qui lui a dit cela
    kje neki je? où est-il donc?
  • nekomercialen pridevnik
    (neprofiten) ▸ nem kereskedelmi
    nekomercialna radijska postaja ▸ nem kereskedelmi rádióállomás
    nekomercialni radio ▸ nem kereskedelmi rádió
    nekomercialna televizija ▸ nem kereskedelmi televízió
    nekomercialna glasba ▸ nem kereskedelmi zene
    nekomercialni film ▸ nem kereskedelmi film
    nekomercialna vsebina ▸ nem kereskedelmi tartalom
    nekomercialni nameni ▸ nem kereskedelmi célok
    Uporabniki lahko uporabljajo spletno mesto le za osebne in nekomercialne namene. ▸ A felhasználók csak személyes és nem kereskedelmi célokra használhatják a honlapot.
    nekomercialna raba ▸ nem kereskedelmi felhasználás
    Trinajst nekomercialnih radijskih postaj je v tekmovalni del festivala prijavilo 97 prispevkov. ▸ Tizenhárom nem kereskedelmi rádióállomás 97 műsort nevezett be a fesztivál versenyrészébe.
    Nekomercialna vsebina njihovih programov vsekakor ne prispeva k velikim zaslužkom. ▸ A programjaik nem kereskedelmi tartalmai sehogy sem hoznak nagy profitot.
  • nelásten (-tna -o) adj. non proprio a, altrui:
    nelastne izkušnje človeka ne izučijo le altrui esperienze di solito non insegnano
  • nemárno adv. in modo indolente, svogliato:
    nemarno narejen fatto con le calcagna
    nemarno oblečen človek brindellone
    nemarno šivati agucchiare
  • nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
    neprav ravnati agire male, erroneamente
    ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
    vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto
  • neràd reluctantly, with reluctance, unwillingly; with a bad grace; (z nevoljo) grudgingly

    rad ali neràd whether willing or not, willing or unwilling, willy-nilly
    neràd pišem I am averse to writing
    neràd to napravim I am reluctant to do it
    le neràd privoliti to give (a) reluctant consent
    neràd to priznam I am unwilling to admit it
    neràd te nadlegujem I am loath to trouble you
  • nesporazúm (-a) m

    1. disaccordo

    2. malinteso, equivoco; (zmota) errore; qui pro quo; pren. ombra:
    odpraviti nesporazume dissipare le ombre

    3. contrasto, dissidio, screzio
  • nesréča malheur moški spol , adversité ženski spol , infortune ženski spol , malchance ženski spol , guigne ženski spol , guignon moški spol ; (nezgoda) accident moški spol ; (železniška, letalska, na morju) catastrophe ženski spol , (na morju tudi) sinistre moški spol ; calamité ženski spol , désastre moški spol

    po nesreči par malheur, malheureusement, par malchance
    nesreča se je pripetila (zgodila) un accident est arrivé (ali survenu, s'est produit)
    prinesti nesrečo komu porter malheur à quelqu'un
    spraviti koga v nesrečo faire le malheur de quelqu'un
    da bo nesreča še večja (polna) pour comble de malheur
    nesreča redko sama pride un malheur ne vient jamais seul
    sreča v nesreči à quelque chose malheur est bon
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • nêsti porter; supporter, soutenir ; (obresti) donner (ali produire) des intérêts; rapporter, fructifier ; (jajca) pondre

    noge ga več ne nesejo ses jambes ne peuvent plus le porter, il ne tient plus sur ses jambes
    teči, kolikor nas noge nesejo courir à toutes jambes
  • neúmen (-mna -o) adj.

    1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
    neumen obraz faccia balorda, sciocca
    neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
    ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
    neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

    2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
    kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
    učiti se kot neumen studiare come un ossesso

    3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
    neumen od veselja pazzo di gioia

    4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
    neumna navada sciocca abitudine
    spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

    5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
    imeti neumno srečo avere una fortuna matta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
    pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
    je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
    neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
    pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
    pren. neumno vreme tempo instabile
    PREGOVORI:
    najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli
  • neúrje orage moški spol , bourrasque ženski spol , tempête ženski spol ; (na morju) gros temps, tempête

    neurje se pripravlja un orage se prépare, il va y avoir un (ali de l') orage, le temps est à l'orage
  • nevéšč ignorant, peu versé dans; inexpérimenté

    biti nevešč česa ignorer quelque chose
    biti nevešč francoščine ne pas savoir (ali posséder) le français
  • nevíhta orage moški spol , bourrasque ženski spol , tempête ženski spol

    nevihta se pripravlja il va y avoir un orage (ali de l'orage), un orage se prépare, le temps est à l'orage
    nevihta se je razbesnela la tempête s'est déchaînée
  • nezavesten pridevnik
    1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztett
    nezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személy
    Če je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
    Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.
    nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérült
    Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.
    nezavesten bolnik ▸ eszméletlen beteg
    V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.
    nezavesten fant ▸ ájult fiú
    nezavesten moški ▸ eszméletlen férfi
    nezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőr
    nezavestno stanje ▸ eszméletlen állapot
    nezavestno dekle ▸ öntudatlan lány
    nezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozat
    nezavestna ženska ▸ eszméletlen nő
    Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.
    napol nezavesten ▸ félig eszméletlen
    nezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesik
    Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
    ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik

    2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
    Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.
  • nezgóda (-e) f

    1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
    nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
    zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
    prometna nezgoda incidente stradale

    2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
    elementarna nezgoda calamità naturale

    3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
    pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio
  • néžen tendre, délicat, doux; frêle, fragile

    nežni spol le sexe faible
    ravnati nežno s kom traiter quelqu'un avec ménagement
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla