Franja

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.

caementīcius 3 (caementum) iz lomljenega kamenja: parietes Vitr., saxum ali subst. le caementīcium -iī, n neobdelan lomljeni kamen: Vitr.

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

Caesar -aris, m (gr. Καῖσαρ) Cezar, ime Julijevega rodu. Poseb.

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90: Ci. idr.

2. njegov brat C. Iulius Caesar Strabo Gaj Julij Cezar Strabon, dober govornik; oba brata je l. 87 ubil marijevec Gaj Flavij Fimbrija: Ci.

3. C. Iulius Caesar Gaj Julij Cezar, sloviti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj, roj. l. 100, umorjen l. 44 v zaroti: Ci., S., T. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus, pozneje Augustus Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust (gl. Octāvius). Za njim so imeli vsi rim. ces. naslov Caesar (apel. = cesar) s pridevkom Augustus; po Hadrijanu se je vladajoči ces. imenoval Caesar Augustus, določeni prestolonaslednik pa samo Caesar: Aur.

5. Germānicus Caesar Germanik Cezar (gl. Germānicus pri Germānī.) — Od tod adj. Caesareus 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: nomen, numen, voltus, sanguis O., forum Stat. (ki ga je osnoval Cezar).
b) cesarski: amphitheatrum Mart. (ki ga je dal zgraditi ces. Domicijan), leones Mart. (ki jih je dal ces. Domicijan za boje z zvermi). Caesariānus (v pozni lat. Caesareānus) 3
a) Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: Caesarianum civile bellum N., aequitas Val. Max., partes Plin., eques Mart., orationes Serv. hvalilni Ciceronovi govori pred Cezarjem in njemu v slavo; subst. Caesariānī -ōrum, m cezarjevci, cezarjanci, Cezarjevi privrženci v državljanski vojni: Auct. b. Afr., Fl.
b) cesarski, cesarjev (gen. pl.): collyrium Cels., Pallas Mart. (ki jo je Domicijan posebno častil), imperium, Caesareanorum temporum scriptores Vop.; subst. Caesariānī -ōrum, m cesarski služabniki ali uradniki v rim. provincah: Cod. Th., Cod. I. Caesariēnsis -e Cezarski, ime več krajev, npr.: Mauretania Caes. = vzhodni del Mavretanije: Plin., T., Colonia Caes. Icti. Caesarīnus 3 Cezarjev (= Gaja Julija Cezarja), cezarski: celeritas Ci. ep. Z gr. obrazilom (Καισάρειος) nav. le subst. fem. Caesarēa (Caesarīa) Cezareja (Cezarija) = Cezarjevo (sc. mesto), ime več mest
a) obmorsko mestece v Palestini na meji med Galilejo in Samarijo: T., Eutr., Amm.; preb. Caesariēnsēs -ium, m Cezarejci: Plin., Ulp. (Dig.).
b) glav. mesto Cezarske Mavretanije, prej Iol: Mel., Plin., Eutr.
c) glav. mesto Kapadokije: Auct. b. Alx., Plin., Eutr.
č) mesto v Fenikiji, ki so ga poselili Rimljani, prej Arca ali Arcēna urbs, roj. kraj ces. Aleksandra Severa: Aur., Lamp.
d) mesta v Kilikiji, Mali Armeniji, Pizidiji in Trahonitidi: Plin.
e) Caesarea Augusta Cezaravgusta (gl. Caesaraugusta).

cafard² [kafar] masculin, familier žalostne misli, mračno razpoloženje, melanholija; domotožje; »maček«

j'ai le cafard črne misli mi rojé po glavi, sem mračno razpoložen

café [kafe] masculin kava; kavarna; rjav kot kava

café arrosé kava z žganjem
café complet kava s pecivom, maslom, džemom
café décaféiné, (familier) déca kava brez kofeina
café filtre filtrirana kava
café glacé ledena kava
café au lait, café crème mlečna kava, kapucinec
café noir, nature črna kava
café en poudre mleta kava
cuiller féminin, service masculin, tasse féminin à café kavina žlička, servis, skodelica
garçon masculin de café natakar (v kavarni)
grain masculin, marc masculin de café kavino zrno, gošča
plantation féminin de café nasad, plantaža kavovcev
tasse féminin de café skodelica kave
c'est un peu fort de café (populaire) to je težka stvar, to je pretirano, nesramno, to je precéj kosmat dovtip
brûler, griller, terréfier du café pražiti kavo
faire du café skuhati kavo
inviter quelqu'un à prendre le café koga na kavo povabiti
moudre le café mleti kavo
prendre, boire du café piti kavo

cage [kaž] féminin kletka; technique ohišje; vratarska loža; majhen, ozek in temen prostor; figuré ječa, zapor; sport vrata, gol

cage à poules kurnik
cage d'ascenseur jašek za dvigalo
cage d'escalier stopnišče
cage d'une horloge okrov pri uri
cage à lapins kolibica za kunce
cage thoracique prsni koš
cage vitrée steklena omara
envoyer le ballon dans la cage (sport) suniti žogo v gol
mettre quelqu'un en cage vtakniti koga v ječo

caillou, pluriel -x [kaju] masculin kamen, kamenček; kremen; populaire lobanja, plešasta glava; pluriel, familier dragulji, diamanti

cailloux pluriel roulés prod(ovina)
avoir le cœur dur comme un caillou, avoir un caillou à la place du cœur imeti srcé kot kamen, kamen namesto srca
n'avoir plus de mousse sur le caillou (populaire) imeti plešo, biti plešast

Caire, le [kɛr] (mesto) Kairo

caisson [kɛsɔ̃] masculin vojaški transportni voz; keson, potapljaški zvon; architecture kaseta (v stropu); populaire glava

caisson de munitions, de vivres municijski, proviantni voz
(populaire) se faire sauter le caisson pognati si kroglo v glavo

cāla -ae, f (κᾶλον, ki se rabi le v pl. κᾶλα) kos lesa, poleno, kalanica: Luc. ap. Serv. — Soobl. cālum -ī, n: Isid.

calare

A) v. tr. (pres. calo)

1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

3. igre vreči karto

4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

B) v. intr.

1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled

3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja

C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se

calcagno m (m pl. -gni, f pl. -gna)

1. anat. peta:
avere qcn. alle calcagna imeti koga za petami
battere, mostrare, voltare le calcagna pren. pokazati pete
sedersi sui calcagni čepeti

2. peta (pri nogavici)

3.
fatto con le calcagna slabo, nemarno narejen

calcare¹ v. tr. (pres. calco)

1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

3. prerisati, prerisovati (skozi papir)

calcul [kalkul] masculin

1. račun(anje), izračun, obračun; commerce kalkulacija, figuré pričakovanje, načrt

2. kamen

calcul biliaire, rénal, vésical žolčni, ledvični, mehurni kamen
calcul des frais obračun stroškov
calcul des probabilités, de rentabilité verjetnostni, rentabilnostni račun
calcul mental, de tête računanje na pamet
d'après calcul établi po preračunu
par voie de calcul računsko
calcul différentiel, infinitésimal, intégral, logarithmique, véctorial diferencialno, infinitezimalno, integralno, logaritmično, vektorsko računanje
erreur féminin de calcul računska napaka
règle féminin à calcul logaritmično računalo
agir par calcul delati iz preračunljivosti
faire le calcul de iz-, preračunati
être bon en calcul biti dober v računanju
se tromper dans ses calculs uračunati se, narediti račun brez krčmarja

caldana f

1. naval vročine; pren. jezni izbruh:
quando gli vengono le caldane è irriconoscibile ko se razvname, ga ni moč prepoznati

2. gradb. izolacijski sloj

calice [kalis] masculin čaša, kelih; figuré kelih trpljenja

boire le calice jusqu'à la lie izpiti čašo trpljenja do dna; pogumno prenašati vse tegobe

callar zamolčati, utišati, z molkom preiti; izpustiti (črko); molčati, umolkniti, ponehati

callar el pico jezik za zobmi držati, molčati
callar un secreto obvarovati tajnost
¡calla esa boca! molči! jezik za zobe!
mátalas callando potuhnjenec; hinavec
calla callando skrivaj, čisto tiho
¡calla! ¡calle! le počakaj! pazi se! neverjetno, kaj pravite!
el callar molk, molčanje
quien calla, otorga kdor molči, soglaša
callarse molčati, umolkniti; nehati vpiti (jokati itd.)

calma f

1. brezvetrje:
calma equatoriale ekvatorialno brezvetrje

2. ekst. tišina, mir (tudi pren.):
amare la calma ljubiti tišino
esaminare con calma qcs. kaj mirno preučiti
non perdere la calma ohraniti mir
prendersela con calma ne se vznemirjati (ob težavah)
calma e sangue freddo! le mirno kri!

3. ravnodušje, flegma, počasnost

calme [kalm] adjectif miren, tih; brezvetern; masculin mir, tišina, brezvetrje; figuré notranji mir; commerce mrtvilo v poslih

conserver, garder son calme ohraniti svoj mir
calme plat brezvetrje, morska tišina
le calme après la tempête mir po nevihti