Franja

brskalnik samostalnik
(računalniški program) ▸ böngészőKo snemamo datoteko iz spleta, nam brskalnik običajno pokaže hitrost prenosa. ▸ Amikor fájlt töltünk le a világhálóról, a böngésző általában megmutatja az átvitel gyorsaságát.

brucare v. tr. (pres. bruco)

1. gristi, obgristi; jesti, objesti; obžreti (travo, listje)

2. smukati:
brucare le olive obirati olive

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

brúhati vomir, rejeter, rendre ; (vulkan) faire éruption

ogenj bruhati jeter feu et flamme
bruhati kri cracher le sang

bruire* [brɥir] (le nedoločnik in impf.) verbe intransitif šelesteti, šumeti, vršeti; brneti; (para) sikati

le vent bruissait dans les feuilles veter je šumel med listjem

bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

pas de bruit! tiho! mir!
sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
bruit d'enfer peklenski hrup
isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
le bruit court govori se, širi se govorica
démentir un bruit demantirati govorico
faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup

brûlé, e [brüle] adjectif požgan; prismojen (jed), pregorel (žarnica); figuré razkrinkan; sumljiv; masculin prismojenost, smoja

odeur féminin de brûlé vonj po prismojenem
tache féminin de brûlé opeklina
homme masculin politique brûlé pogorel politik, ki je izgubil ves ugled in zaupanje
tête féminin brûlée, cerveau masculin brûlé prenapet človek (avanturist, drznež)
sentir le brûlé dišati po prismojenem
ça sent le brûlé (figuré) zadeva postaja nevarna
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
être brûlé par la gelée pozebsti

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli

bruno

A) agg.

1. črnkast, temen:
camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
terra bruna črna zemlja
occhi bruni temne, črne oči

3. rjav, sivorjav:
razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

B) m

1. temna, črna barva

2. ekst. mrak, tema

3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
le brune e le bionde črnolaske in blondinke

4. črnina, žalna obleka:
mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom

bruschetta² f

1. pomanjš. od ➞ brusca

2. igre
tirare le bruschette vleči slamico

brusco¹

A) agg. (m pl. -chi)

1. rezek, rezen:
vino brusco rezno vino

2. rezek, osoren, oster:
con le brusche osorno

3. nepričakovan, nenaden; nagel:
una brusca frenata naglo zaviranje

4. oblačen, viharen; oster:
tempo brusco oblačno vreme
vento brusco oster veter

B) m oster, rezek okus (tudi pren.):
tra il lusco e il brusco v somraku

brusquer [brüske] verbe transitif prenagliti, pospešiti; nahruliti, osorno priganjati, silo storiti (quelqu'un komu)

brusquer une affaire prenagliti zadevo
brusquer un voyage na hitro se odločiti za potovanje
ne rien brusquer ničesar ne prenagliti
il brusgue tout le monde osoren, brezobziren je do vseh
attague féminin brusquée naglo odločen, nenaden napad

bruttezza f

1. grdost, odurnost, grdota

2. grdobija

3. spaka, grd, izmaličen predmet:
le bruttezze architettoniche arhitektonske grdote

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bŕzdanje (-a) n l'imbrigliare, il tenere a freno:
pren. brzdanje strasti il tenere a freno le passioni, il dominio delle passioni

brzíca (-e) f rapida; cateratta:
nilske brzice le cateratte del Nilo

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

bucato¹ agg. preluknjan:
avere le mani bucate pren. biti zapravljiv, biti radodaren

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)