Franja

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

čéz¹ adv.

1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là

2. (onkraj) di là, dall'altra parte

3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait

čím as soon as; the moment...; no sooner... than...

čímprej as soon as possible
čím prej tem bolje the sooner the better
čím več tem bolje the more the better
čím... tem... the... the...
čím večji tem važnejši the bigger the more important
čím več imaš, tem več hočeš imeti the more you have, the more you want
čím je stopil v sobo, že je videl... as soon as he entered the room, he saw..., no sooner did he enter the room than he saw...

číslanje čísli esteem

biti zelo v čislih pri kom to be held in high esteem by someone
imeti koga v čislih to esteem someone
ne biti preveč v čislih to enjoy no great esteem

číslanje; čislo estima f ; estimación f ; respeto m

imeti koga v čislih tener muy buena opinión de alg
biti zelo v čislih gozar de alta estimación; ser muy respetado

čislih:
imeti v čislih [hochschätzen] hoch schätzen, achten

číslo estime ženski spol , respect moški spol

v čislih imeti considérer, estimer
v čislih biti être dans l'estime de quelqu'un

číslo (-a) n
biti v čislih essere stimato
imeti v čislih apprezzare, stimare

čist (-a, -o)

1. (neonesnažen) rein
naravno čist naturrein
čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

2. (snažen) rein, sauber

3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

5. (izčiščen) geläutert

6. (bister) rein, klar
kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
globinsko čist tiefsauber

8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

11. moralno: rein, čednosten: keusch

12. (neskaljen) veselje: ungemischt
|
imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
priti si na čisto z ins Reine kommen mit
čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein

čist propre, pur, net, clair, chaste

čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

číst puro; limpio; neto; claro; casto

čisti dobiček beneficio m neto
čista teža peso m neto
čisto zlato oro m puro
čista svila seda f pura
imeti čisto vest tener la conciencia limpia
prepisati na čisto copiar, poner en limpio

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

čud|en (-na, -no)

1. (nenavaden) seltsam, sonderbar

2. (poseben, svojevrsten) eigenartig, eigen

3. (presenetljiv) merkwürdig

4. (osupljiv, zbujajoč začudenje) befremdend

5. (absurden) ideje, misli, predlogi: abwegig

6. (čudaški) wunderlich

7. (dvomljiv) problematisch; (nenavaden, sumljiv) komisch

8. občutek: (nelagoden, neznan) seltsam, (nelagoden, zlovešč) mulmig
imeti čuden občutek sich mulmig fühlen, ein mulmiges Gefühl haben

9. (dvomljiv) sloves, druščina: zweifelhaft
|
figurativno čuden tič ein komischer Patron/Kauz
čudna zadeva/stvar so eine Sache
v čudno luč in ein schiefes Licht (postaviti stellen, priti geraten)

čúden (-dna -o)

A) adj.

1. strano; curioso:
stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

B) čúdno (-ega) n strano:
nekaj čudnega qualcosa di strano
je kaj čudnega? che c'è di strano?
nič ni čudnega non meraviglia

čút sense

čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
jezikovni čút linguistic instinct
stanovski čút pride of rank
čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
šesti čút the sixth sense
trgovski čút commercial instinct
petero čútov the five senses
čút sluha the sense of hearing
nima čúta za humor he has no sense of humour
ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction

dabei

1. poleg, zraven

2. (bei dem) pri tem, medtem

3. (entgegengesetzt) pri tem pa

4. dabei sein biti zraven

5. dabei haben imeti pri sebi

Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru

Dachschaden, der, einen Dachschaden haben biti prismojen, ne imeti pospravljenega podstrešja, ne imeti vseh kokoši v kurniku

daffare m invar. delo, posel:
avere un bel daffare imeti veliko dela, biti stalno vprežen