Franja

razcefráti (-ám) perf.

1. strappare; sfrangiare, sfilacciare

2. pren. stroncare:
kritika je delo razcefrala l'opera è stata (letteralmente) stroncata dalla critica

raziskoválen research(-); investigative; investigatory

raziskoválna dejavnost (politika, skupnost) research activity (policy, community)
raziskoválni dosežek (program, inštitut) research achievement (programme, institute)
raziskoválen načrt, plan research plan (za razdobje 1975-1980 for the 1975-1980 period)
znanstveno raziskoválno delo research (česa in, into something)

raziskoválen de recherche(s), d'investigation(s), d'exploration

raziskovalno delo travail moški spol de recherche
raziskovalni inštitut (laboratorij) institut moški spol (laboratoire moški spol) de recherche(s)
raziskovalno področje domaine moški spol (ali champ moški spol) de recherches (ali d'investigations)
raziskovalno potovanje voyage moški spol d'exploration, expédition ženski spol scientifique
raziskovalna skupnost communauté ženski spol (ali société ženski spol) de recherche(s)
raziskovalni satelit satellite moški spol scientifique

raziskoválen investigador; de investigación

raziskovalni duh espíritu m investigador
raziskovalno delo trabajo m de investigación
raziskovalno področje campo m de investigación
raziskovalni inštitut (laboratorij) instituto m (laboratorio m) de investigaciones
raziskovalna vnema celo m investigador
raziskovalni nagon afán m de investigación
raziskovalna skupnost comunidad f de investigaciones
raziskovalni program (center) programa m (centro m) de investigaciones
raziskovalno potovanje viaje m de exploración
raziskovalni satelit satélite m científico

razpoložèn disposed; inclined

biti dobro razpoložèn to be in a good humour (ali mood), to be goodhumoured
biti slabo razpoložèn to be in a bad humour, to be bad-humoured, to be out of humour
nisem razpoložèn za delo I don't feel inclined (ali much inclined) to work, I don't feel much like working
danes je oče dobro razpoložèn Father is in a good mood today
biti veselo (sijajno) razpoložèn to be in high (in the best of) spirits
nisem razpoložèn, da bi šel v gledališče I don't feel like going to the theatre, I don't care to go to the theatre
biti razpoložèn za kaj to be in the mood for something

razredništvo samostalnik
šolstvo (delo razrednika) ▸ osztályfőnökség
Povezane iztočnice: dodatek za razredništvo

razvojn|i [ó] (-a, -o) entwicklungsmäßig; (genetski) entwicklungsgeschichtlich; Entwicklungs- (center das Entwicklungszentrum, inženir der Entwicklungsingenieur, načrt der Entwicklungsplan, roman der Entwicklungsroman, stadij das Entwicklungsstadium, zakon das Entwicklungsgesetz, doba die Entwicklungszeit, fiziologija die Entwicklungsphysiologie, kriza die Entwicklungskrise, mehanika die Entwicklungsmechanik, motnja die Entwicklungsstörung, možnost die Entwicklungsmöglichkeit, politika die Entwicklungspolitik, psihologija die Entwicklungspsychologie, starost das Entwicklungsalter, stopnja der Entwicklungszustand, die Entwicklungsstufe, der Entwicklungsgrad, delo die Entwicklungsarbeit)

réaccoutumer [reakutüme] verbe transitif znova navaditi (quelqu'un à quelque chose koga na kaj)

se réaccoutumer à son travail au retour des vacances navaditi se zopet na delo ob vrnitvi s počitnic

rebutant, e [rəbütɑ̃, t] adjectif odbijajoč, zoprn, odvraten, neprijeten, hladen (sprejem)

travail masculin rebutant zoprno delo
visage masculin rebutant oduren obraz

rebuter [rəbüte] verbe transitif (gladko) odbiti, zavrniti; ne sprejeti; odvtniti od, zastuditi, zagabiti; vzeti pogum (quelqu'un komu); ostrašiti, navdati z antipatijo

rebuter les offres odbiti ponudbe
ce travail rebute to delo je odvratno, zoprno
se rebuter izgubiti pogum, dati se ostrašiti
rien ne le rebute nobena stvar mu ne vzame poguma, ga ne ostraši

recherche [rəšɛrš] féminin iskanje, povpraševanje po; péjoratif hlastanje, lov (de za); raziskovanje, raziskava; analiza; pluriel raziskovalna dela; figuré afektiranost, poziranje

être à la recherche d'un appartement iskati stanovanje
sans recherche neizumetničeno, naravno
recherche du bonheur iskanje sreče, lov za srečo
recherche auprés des consommateurs raziskava, analiza potrošnikov
recherche(s) de marché raziskava tržišča
recherche des parasites iskanje radijskih motilcev
recherche de police policijsko poizvedovanje
travail masculin de recherche raziskovalno delo
aller à la recherche iti iskat, na iskanje
faire des recherches poizvedovati (sur o)

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

reclutamento m

1. novačenje; najemanje:
reclutamento di lavoratori per l'estero najemanje delavcev za delo na tujem

2. voj. rekrutiranje

récupérer [-küpere] verbe transitif (pri)dobiti nazaj; izterjati; zbrati (kar je bilo izgubljeno ali neuporabljeno); verbe intransitif nadomestiti (zamujeno)

récupérer (ses forces) dobiti nazaj svoje moči
récupérer de la ferraille pour fondre l'acier zbrati staro železo za pretopitev v jeklo
récupérer ses frais priti na svoj račun
récupérer des heures, des journées de travail opraviti delovne ure, dneve, da bi nadomestili izgubljene (delovne) ure, dneve
récupérer des personnes déplacées najti novo delo izgnanim osebam
cet athlète récupère très vite ta atlet hitro dobi (po napornem tekmovanju) svoje moči zopet nazaj
se récupérer de ses pertes nadomestiti svoje izgube; odškodovati se

redound [ridáund]

1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati

2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati

it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze

référence [referɑ̃s] féminin referenca, izkazilo; pluriel priporočila; ocena

ouvrage masculin de référence priročnik
faire référence à un ouvrage sklicevati se, napotiti na neko delo
fournir de sérieuses références dati resna priporočila

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

réhabituer [reabitüe] verbe transitif zopet navaditi (à na)

se réhabituer à un travail zopet se navaditi na (neko) delo

rémek adj. inv. remek delo (mojstrovina) capolavoro

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!