Franja

aprendizaje moški spol vajeništvo, učna doba, učenje, uk

poner en aprendizaje v uk dati

apuntar meriti na, naperiti, pomeriti na; priostriti; s prstom pokazati; namigniti; zabeležiti; speti; zakrpati; suflirati; narekovati; napočiti, pognati; začeti se; igrati (v loteriji); pojaviti se

apuntar y no dar obljubiti, a nič dati
apuntarse cikati (vino); malo opiti se

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

ára (pri najetju stanovanja) deposit; token payment; advance (money); earnest (money); (ki se plača odvetniku, ipd.) retainer

dati árao to pay a deposit, to retain

ára arrhes ženski spol množine , acompte moški spol , denier moški spol à Dieu

dati aro donner des arrhes; (papiga) ara moški spol

archiviare v. tr. (pres. archivio) arhivirati:
archiviare una pratica arhivirati predmet, dosje, dokumentacijo
archiviare una questione pren. dati zadevo ad acta

arénda lease; lease on rent

dati v aréndo to offer on lease, to put out to lease
imeti v aréndi to occupy as a tenant
vzeti v aréndo to take on lease

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!

armacōllo m
ad armacollo prek rame:
mettersi il fucile ad armacollo dati puško prek rame

aromatizirati glagol
(dati aromo) ▸ aromatizál

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

asile [azil] masculin azil, pribežališče, zavetišče, zatočišče

sans asile brez strehe, brezdomen; masculin brezdomec
droit masculin d'asile des ambassades pravica azila poslaništev
asile (d'aliénés) blaznica, bolnišnica za duševne bolnike
asile de nuit nočno zavetišče za brezdomce
asile de vieillards dom za stare ljudi
le dernier asile grob
(familier) à l'asile! nor je! v blaznico z njim!
donner asile aux réfugiés politiques dati azil političnim beguncem

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

assēnso m privolitev, pristanek, soglasje:
dare il proprio assenso dati soglasje, privoliti
negare il proprio assenso ne dati soglasja, ne privoliti
i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso dei genitori mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez privolitve staršev

assentiment [asɑ̃timɑ̃] masculin privolitev, soglasje; odobritev

donner son assentiment à privoliti v, dati svoje soglasje za
il fit un signe d'assentiment prikimal je v znak soglasja

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

attivare v. tr. (pres. attivo)

1. pognati, spraviti v tek, v obratovanje:
attivare una macchina pognati stroj
attivare una fabbrica dati tovarno v obratovanje

2. pisarn. pospešiti postopek

3. aktivirati:
attivare una mina aktivirati mino