Franja

sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

2. metaf.
a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.

sterling [stə́:liŋ]

1. pridevnik
pravi, neponarejen, pristen, brez primesi; ki je standardne vrednosti ali čistine (kovanec, kovina)
figurativno ki ima pravo vrednost; polnovreden, brezhiben, soliden

a sterling character čist značaj
a pound sterling funt šterling
sterling area šterlinško področje

2. samostalnik
šterling

sternlos brez zvezd

steuerlos [Schiffahrt] Schifffahrt brez krmila

stick-at-nothing [stíkətnʌ́ɵiŋ] pridevnik
pogovorno brezobziren, brez pomislekov, ki se ničesar ne ustraši; odločen

stickstofffrei brez dušika

still-born [stílbɔ:n] pridevnik
mrtvorojen
figurativno brez moči, prazen, brez učinka

stillos brez stila/sloga

stingless [stíŋlis] pridevnik
(ki je) brez bodic, brez žela, brez zoba strupnika

stockless [stɔ́klis] pridevnik
brez držaja, toporišča; (puška) brez kopita
navtika (sidro) brez prečke

stolidus 3, adv. -ē (gl. stultus)

1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.

2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.

stomachless [stʌ́məklis] pridevnik
brez želodca; (redko) brez apetita (teka)

stone-broke [stóunbrouk] pridevnik
sleng brez prebite pare, "suh kot poper"

stoneless [stóunlis] pridevnik
ki je brez koščic (sadje); ki je brez kamenja

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

stormless [stɔ́:mlis] pridevnik
ki je brez neviht, viharjev

a stormless summer poletje brez neviht

störungsfrei brez motenj/okvar

straffrei nekaznovan, brez kazni; straffrei ausgehen/davonkommen ne biti kaznovan (za)

straflos nekaznovan, brez kazni

straggle [strægl] neprehodni glagol
pohajkovati brez cilja, kolovratiti, postopati; oddaljiti se, zaiti, zabloditi; razkropiti se; raztreseno ležati
botanika bohotno (bujno, divje, nepravilno) rasti, divje se razrasti; pojavljati se mestoma
figurativno zaviti s prave poti; oddaljiti se od glavne teme