Franja

Zadetki iskanja

  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

    1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
    a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
    b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

    2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.
  • vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

    à vie za vse življenje, dosmrtno
    pension féminin à vie dosmrtna penzija
    en vie pri življenju, živ
    au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
    italien y va de la vie gre za življenje
    jamais de la vie nikoli
    pour la vie za vedno
    sans vie brez življenja, neživ; brez moči
    sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
    la vie durant vse (svoje) življenje
    avoir la vie dure biti trdoživ
    devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
    donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
    faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
    gagner sa vie služiti si svoj kruh
    mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
    rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
    sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
    vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
    assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
    coût masculin de la vie življenjski stroški
    dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
    femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
    niveau masculin de la vie življenjski standard
    question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
    régime masculin; train masculin de vie način življenja
    vie de chien (figuré) pasje življenje
    vie chère drago življenje, draginja
    vie en commun skupno življenje
    vie économique gospodarsko življenje
    vie de misère bedno življenje
    vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
    vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
    que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
    avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
    risquer sa vie tvegati svoje življenje
  • vieillot, te [vjɛjo, ɔt] adjectif postaren, starikav

    un enfant au visage vieillot otrok starikavega obraza
    préjugés vieillots zastareli predsodki
  • vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

    él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
    chaux féminin vive živo apno
    eau féminin vive studenčnica
    froid masculin vif oster mraz
    haie féminin vive živa meja
    kilo masculin vif kilogram žive teže
    plaie féminin vive odprta rana
    de vive force s silo, nasilno
    de vive voix ustno
    le vif d'une question bistvo vprašanja
    couper, trancher dans le vif energično postopati
    entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
    être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
    piquer au vif zadeti v živo
    prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
    pêcher au vif loviti ribe z živo vabo
  • vihráti tempêter, se déchaîner, être furieux (ali en rage, hors de soi) ; (z delom) familiarno bâcler, bousiller ; (zastava) battre, flotter; ondoyer, voltiger

    vihrati v vetru flotter au (gré du) vent
    žago vihrati donner (de) la voie à (ali avoyer) une scie
    koso vihrati déformer (ali voiler, gauchir) la lame d'une faux
  • vilain, e [vilɛ̃, ɛn] adjectif grd; podel, nizkoten; neznosen, poreden; umazan, neprijeten; masculin podlež, lopov; vieilli svoboden kmet; neprijetna stvar, škandal

    un vilain temps grdo vreme
    il fait vilain grdo vreme je
    jouer un vilain tour à quelqu'un grdo jo komu zagosti
    ça va faire du vilain; ça va tourner au vilain to se bo slabo končalo
  • vinaigre [vinɛgr] masculin kis, ocet, jesih; skisano vino

    vinaigre de vin vinski kis
    cornichon masculin au vinaigre kisla kumarica
    n'être que fiel (ali: sel) et vinaigre (figuré) peniti se od jeze
    faire vinaigre (populaire, figuré) pohiteti, hiteti
    tourner au vinaigre skisati se, (figuré) postati neprijeten, žolčen (diskusija)
    on ne prend pas les mouches avec du vinaigre s trdoto, s krutostjo si ne boš pridobil ljudi; zlepa se več doseže kot zgrda
  • violon [-lɔ̃] masculin violina, gosli; violinist; populaire policijski zapor

    premier violon prvi violinist
    accorder ses violons sporazumeti se
    jouer du violon igrati na violino
    aller plus vite que les violons prehitro iti; prenagliti stvari
    passer la nuit au violon prebiti noč v policijskem zaporu
    violon d'Ingres sekundarna dejavnost, »konjiček«
    payer les violons (figuré) plačati stroške
  • visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

    à visage découvert brez maske
    visage de bois bedast obraz
    visage pâle bledoličnik
    avoir bon visage biti zdravih lic
    changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
    se composer le visage prikrivati svoja čustva
    être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
    faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
    tourner visage obrniti se
    trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
    ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
    frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu
  • vis-à-vis [vizavi] adverbe, préposition nasproti; do, z; masculin nekaj (oseba, stvar), kar je komu nasproti

    être réservé vis-à-vis de quelqu'un biti rezerviran do koga
    j'avais quelqu'un de connu comme vis-à-vis au banquet imel sem neko znano osebo nasproti sebe na banketu
    mon charmant vis-à-vis šarmantna oseba nasproti meni
  • višína hauteur ženski spol , élévation ženski spol ; (nadmorska) altitude ; (raven) niveau moški spol ; (zneska) montant moški spol

    višina vode hauteur (ali niveau) de l'eau
    vrtoglava višina hauteur vertigineuse
    na isti višini à la même hauteur, au même niveau
    v višini 8000 moški spol à une altitude (ali hauteur) de 8000 mètres
    merjenje višine mesure ženski spol de l'altitude (ali de la hauteur), altimétrie ženski spol, (geografija) hypsométrie ženski spol
    dvigati se v višino, pridobivati na višini (letalo) prendre de la hauteur (ali de l'altitude)
  • vite [vit] adverbe, adjectif hitro, naglo; v kratkem času, v kratkem; takoj, brez odlašanja; sport hiter

    au plus vite čim prej, kar najhitreje
    aussi vite que possible čim hitreje; tako hitro, kot le mogoče
    il a vite fait de découvrir la supercherie kar hitro je odkril goljufijo
    aller plus vite que les violons iti prehitro, prenagliti stvari
  • víti tordre, tortiller; rouler, enrouler, bobiner , (volno) pelotonner ; (vence) faire (ali tresser) (des couronnes)

    roke viti se tordre les mains
    viti se se tordre, se tortiller, (rastlina) s'enrouler (ali s'enlacer) autour de, (potok, pot) serpenter à travers
    viti se skozi se faufiler à travers quelque chose
    viti se (zastava) flotter
    krč me vije (v meči) j'ai une crampe (au mollet)
    po trebuhu me vije j'ai des crampes d'estomac, je souffre de coliques, j'ai la colique
  • vitriol [vitrijɔl] masculin vitriol; koncentrirana žveplena kislina, galica

    style masculin au vitriol zelo trpek, grenek slog
    vitriol blanc, bleu, de cuivre, vert cinkova, modra, bakrena, železna galica; vieilli zelo močan alkohol slabe kakovosti
  • vivre* [vivrə] verbe intransitif

    1. živeti, biti pri življenju; bivati, stanovati; hraniti se (de z); shajati (avec quelqu'un s kom); doživljati

    2. masculin življenje; hrana; pluriel živež, proviant, hrana, jestvine

    vivre à la campagne, à la ville živeti na deželi, v mestu
    avoir le vivre et le logement imeti hrano in stanovanje
    avoir juste de quoi vivre komaj še shajati, se preživljati
    vivre tant bien que mal životariti
    il est facile à vivre z njim je lahko živeti, shajati
    faire vivre ohraniti pri življenju, hraniti, rediti, preživljati
    se laisser vivre ne si delati skrbi
    ne plus vivre (figuré) biti v silnih skrbeh
    vivre âgé sans devenir vieux postarati se, a ostati mlad
    apprendre à vivre à quelqu'un (familier) koga kaznovati, dati mu pošteno lekcijo
    vivre au jour le jour živeti od rok v usta
    il vivra centenaire doživel bo 100 let
    vivre en saint živeti kot svetnik
    vivre son métier živeti za svoj poklic
    (verbe transitif) vivre sa vie živeti svoje življenje, biti prost
    qui vive? stoj, kdo tam? (klic straže)
    être sur le qui-vive biti oprezen, čuvati se, paziti se
    dépôt masculin de vivres skladišče živeža
    vivres de réserve (militaire) železna rezerva hrane
    couper les vivres à quelqu'un komu svojo pomoč ustaviti
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in sveže vode
  • vnéma zèle moški spol , ardeur ženski spol , empressement moški spol , application ženski spol

    delovna vnema ardeur au travail, zèle
    prevelika vnema excès moški spol de zèle
    vnema za učenje zèle pour (ali application à) l'étude
  • vôda eau ženski spol

    blagoslovljena voda eau bénite
    kolonjska voda eau de Cologne
    mehka (trda) voda eau douce ali non calcaire (dure ali crue)
    morska (slana) voda eau de mer (ali salée)
    pitna voda eau potable
    podtalna voda eaux souterraines, nappe ženski spol aquifère (ali phréatique)
    rečna voda eau de rivière
    rožna voda eau de rose
    sladka voda eau douce
    stoječa voda eau dormante (ali stagnante)
    tekoča voda eau courante
    težka voda (kemija) eau lourde
    umazana voda eaux sales (ali usées)
    naravna topla (zdravilna) voda eaux thermales
    ustna, zobna voda eau dentifrice
    žveplena voda eau sulfurée
    po vodi navzgor (navzdol) en amont (en aval)
    po suhem in po vodi par mer et par terre
    v vodo pasti tomber dans l'eau, figurativno tourner (ali s'en aller) en eau de boudin, aller à vau-l'eau
    pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
    pod vodo biti être inondé (ali submergé)
    biti ob kruhu in vodi être au pain sec et à l'eau
    to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin, c'est du beurre dans ses épinards
    udarec v vodo (figurativno) un coup d'épée dans l'eau
    obdržati se na vodi (figurativno) se maintenir à flot, surnager
    spustiti vodo (urinirati) uriner, familiarno pisser
    vodo v Savo nositi (figurativno) porter de l'eau à la rivière
    tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort
  • vœu [vö] masculin želja; voščilo; zaobljuba

    carte féminin de vœux voščilnica
    vœux pluriel de bonne année novoletne čestitke
    vœu monastique samostanska zaobljuba
    faire vœu zaobljubiti se; resno, trdno skleniti
    faire vœu de se venger priseči maščevanje
    faire, former des vœux pour quelqu'un želeti komu vse najboljše
    faire des vœux pour le succès voščiti uspeh
    satisfaire au vœu de la loi zadostiti zakonu
    tous mes vœux! vso srečo želim!
  • vogál, vógel coin moški spol , angle moški spol

    ulični vogal coin de rue, tournant moški spol
    zaviti okoli vogala tourner au coin (de la rue)