Franja

incitar spodbuditi, razdražiti, nahujskati, naščuvati

incitar la rebelión ščuvati k uporu

incitation [ɛ̃sitasjɔ̃] féminin spodbujanje, hujskanje, ščuvanje, nagovarjanje (k)

incitation àl'assassinat ščuvanje k umoru

incitātrīx -īcis, f (k incitātor) dražilka, napeljevalka, ščuvalka: libidinum Lact., ad vitia Arn.

incite [insáit] prehodni glagol
spodbadati, dražiti, spodbujati, hujskati (to k)
pravno nahujskati, napeljati (to k)

in-clāmitō -āre (frequ. k inclāmāre) zakričati nad kom (proti komu), zahruliti nad kom, nahruliti koga, zadreti (zadirati) se nad kom (v, na koga): etiam inclamitor quasi servos Pl.

inclīnābilis -e (inclīnare) ki se lahko nagne, gibljiv, gibek na kaj, nagnjen k čemu: animus in pravum i. Sen. ph.

inclinable [inkláinəbl] pridevnik
nagnjen, naklonjen (to k)
vdan (to komu)

inclinación ženski spol nagnjenje, upogibanje; priklon; naklonjenost

inclinación a la ligereza nagnjenje k lahkomiselnosti
ángulo de inclinación naklonski kot

inclinar nagniti, skloniti (se); nagibati se (a k)

inclinar a la virtud koga na pot kreposti privesti
inclinarse skloniti se, prikloniti se, nagibati se (a k)
me inclino a tu opinión nagibljem se k tvojemu mnenju

inclination [inklinéišən] samostalnik
nagnjenost, nagnjenje, nagibanje (to k)
naklonjenost, ljubezen (for do)
matematika, fizika naklon, poševnost, pad, inklinacijski kot
astronomija, fizika inklinacija

incline² [inkláin]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se, pobesiti se, biti nagnjen (to, toward k)
(koso) padati; vdreti se (rudnik); nagibati se (dan); biti naklonjen (to komu, čemu)

2. prehodni glagol
nagniti, nagibati (to k)
pobesiti

to incline to red vleči na rdeče
to incline to stoutness biti nagnjen k debelosti
the roof inclines sharply streha strmo pada
to incline one's ear to s.o. koga naklonjeno poslušati
to incline one's head pobesiti glavo

incline agg.
incline (a) nagnjen (k)

incliné, e [ɛ̃kline] adjectif nagnjen, padajoč, poševen

être incliné à nagibati k

increpitō -āre -āvī -ātum (frequ. k increpāre)

1. ponovno zaklicati komu, bodriti koga: tum Bitiae dedit (vinum) increpitans V. spodbujajoč ga.

2. ponovno zakričati nad kom, nahruliti koga, zadirati se v koga, nad kom, hudo (o)zmerjati, venomer grajati koga, zasmehovati; abs.: verbis increpitans adiecit … L., hostis amare, quid increpitas V.; z acc. personae: Stat., increpitare Belgas, qui se dedissent C.; z dat. personae: tibi ob invidiam Nereides increpitarent Pr. iz nevoščljivosti; z acc. rei: pertinaciām praetoris i. L., zephyros morantes V.; s kavzalnim stavkom: increpitare vocibus, quod … C.; pri poznejših piscih tudi: i. alicui rugas Pr., i. alicui ignaviam Val. Max. očitati; z gen. rei: i. aliquem morae, segnitiae Sil. zmerjati zaradi … , zmerjajoč dolžiti … ; pesn.: pectora languentia dextrā i. Stat. za kazen tolči.

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

incubātrīx -īcis, f (fem. k i ncubātor) ki leže čez kaj, legajoča čez, zasedajoča kaj: nox Aug.

in-cubitō -āre -āvī -ātum (frequ. k incubāre)

1. ležati na čem, valiti: cellas, in quibus incubitant (anseres), siccissimas esse oportet Col.

2. (v žalilnem pomenu): iam incubitatus es Pl. si že zdelan.

in-cumbō -ere -cubuī -cubiturus

1. leči (uleči se) v, na kaj, nad ali ob kaj, nasloniti se, skloniti se na(d) ali ob kaj: O., Petr., Q. idr., remis incumbere V., L., Cu. upirati se v vesla = hitro veslati, equus incumbit eiecto (equiti) V. pade na … , incubuitque toro V., Damon incumbens olivae V. oprt na palico, incubuit in eum, a quo tenebatur Cu. naslonil se je; od tod pesn. silex incumbit ad amnem V. se nagiblje k padcu, laurus incumbens arae V. nagnjena čez žrtvenik, ki se nagiblje … , visi čez … , fato i. V. pospešiti.

2. occ.
a) (na meč) nasaditi se, — nabosti se: incumbere in gladium Ci. ali gladio Corn., Val. Max. ali ferro O., Ph., Val. Max. ali i. gladium i. Pl.
b) (sovražno) z vso težo (silo) v (na) koga zagnati se, na koga navaliti, pritisniti (pritiskati): (Camilla) insequitur incumbens eminus hastā V., Romani suo pondere incumbentes in hostem L., i. in litus Cu., sagittariis i. T.; samo zase: a fronte i. T.; pren.: tempestas silvis incubuit V. nevihta je z vso silo navalila (se vrgla) na gozdove, magna vis venti in mare incubuit Q., ventus incubuit Iust., incubuere maria Plin. so se vri(ni)la v deželo, Pergamum incubuit sibi Sen. ph. se je zrušil, febrium cohors terris incubuit H. je navalila, pritisnila, saevior armis luxuria incubuit Iuv., invidia mihi incumbit T. leži težko na meni, me tlači, ut iam inclinato iudici reliqua incumbat oratio Ci., nunc, nunc incumbere tempus O., tu eo maxime incumbis Ci., huc incumbe Ci.

3. metaf.
a) (o osebah) poprijeti se česa, lotiti se česa, prizadevati si, truditi se, zavzemati se poganjati se, skrbeti, brigati se za kaj, posvetiti se čemu: huc incumbat orator Q., quocumque incubuerit orator Ci. na katero koli stran se trudi = kakršen koli vtis hoče narediti (ustvariti); z ad: qua re incumbite ad salutem rei p. Ci., i. omni studio ad id bellum Cu., ad rem publicam conservandam Ci., ad ulciscendas iniurias Ci.; z in: incumbite in causam Ci., in id bellum C., in Caesaris cupiditates Ci. pospeševati jih, streči jim; z dat.: toto pectore novae cogitationi i. T., aratris i. V. lotiti se oranja; z acc. pron. n.: haec incumbe Ci.; od tod tudi (pesn.): i. haustus Palladios Stat.; pesn. z inf.: incumbent … sarcire ruinas V.; osamel je sklad s finalnim stavkom: L.; occ.
b) (v nazoru ali občutju) nagibati (naklanjati) se: inclinatio incumbit ad virum bonum Ci., eodem incumbunt municipia Ci.; podobno: incubuit mens … dolori O. se je vdala.
c) (o dolžnosti): vezati koga, prist(oj)ati komu: iudici incumbit officium Icti., haec incumbit nobis necessitas, ut … Aug.

incursitō -āre (frequ. k incursāre)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se v koga, zade(va)ti se ob koga: per frequentia urbis loca properanti in multos incursitandum est Sen. ph.; pren.: totā vitā incursitamus Sen. ph. se zadevamo, spotikamo.

2. (nalašč) zaletavati ali zaganjati se v koga, proti komu, napadati koga: nobis iram figuremus … incursitantem Sen. ph., alter in alterum incursitate Sen. ph.

in-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k incurrere)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se, zadevati se: delphines altis incursant ramis O., (Cyclops) luminis orbus incursat rupibus O.; metaf.: i. oculis Q. v oči priti, srečati, cui nullus alius color incursaverit Plin. z nobeno drugo barvo zmešan.

2. (kot voj. t. t.: nalašč) zaganjati (zaletavati) se, naskakovati, napadati: iuventus in agmen hostium incursavit L.; tudi trans.: Pl., Amm., nutantem aciem equitatus incursat T., agmen incursatum (vznemirjeno) ab equitibus hostium L.; pren.: i. in amicos atque inimicos Corn. sovražno ravnati z … , incursabit in te dolor Ci. te bo popadla, bo prešla nate; abs.: quodsi febris incursat Cels. če pritisne; occ. vdirati (vdreti) na kako ozemlje, bojevati se po … : Volsinienses agros Romanorum incursavere L., agrum suum ab accolis Gallis incursari L.