Franja

Zadetki iskanja

  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • ubi|ti1 (-jem) ubijati

    1. töten (se sich), erschlagen, umbringen (se sich)
    ne ubiti leben lassen
    pravo ubiti na mah totschlagen

    2.
    figurativno ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
    čas: herumbringen, totschlagen (da ubijemo čas um die Zeit herumzukriegen)
    še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • ukrásti (ukrádem)

    A) perf. ➞ krasti

    1. rubare, prendere, sottrarre, trafugare, arraffare; pren. pog. spolverare, grattare, fregare:
    ukrasti denarnico rubare il portafoglio
    ukrasti uro rubare l'orologio

    2. pren. rubare:
    ukrasti komu čas rubare il tempo a qcn.

    B) ukrásti se (ukrádem se) perf. refl. sgattaiolare; introdursi furtivamente, penetrare di soppiatto:
    ukrasti se iz hiše sgattaiolare di casa
    ukrasti se v dvorano penetrare furtivamente nella sala
  • umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
    po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
    tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
    tehnika čas umirjanja die Einstellzeit
  • unbestimmt nedoločen; unbestimmtes Fürwort nedoločni zaimek; unbestimmter Artikel nedoločni člen; von unbestimmter Dauer za nedoločen čas
  • unborn [ʌnbɔ́:n] pridevnik
    (še) nerojen; bodoč

    ages unborn prihodnji, bodoči, čas(i)
  • up2 [ʌp] pridevnik
    ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
    pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

    the up coach kočija, ki vozi navkreber
    up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
    up platform peron za vlake v mesto
    up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
    the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
    1 d up povišana (cena) za 1 peni
    up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
    already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
    to be up late dolgo čuti, bedeti
    to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
    he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
    to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
    to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
    to be up against opposition naleteti na odpor
    to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
    to be one up šport biti za točko boljši
    up for pripravljen za
    to be up for election biti na volilni listi
    to be up biti na čelu
    to be up in years biti že v letih
    to be up for examination opravljati (delati) izpit
    to be up for sale biti naprodaj
    to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
    the fire is up ogenj plamti, plapola
    the game is 10 points up igra se do 10 točk
    the game is up igre je konec (tudi figurativno)
    he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
    how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
    the hunt is up lov je odprt
    it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
    his temper is up razburjen je
    the storm is up navtika vihar besni
    Parliament is up parlament je končal zasedanje
    time is up čas je potekel
    there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
    what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
    prices are up cene se dvigajo
    school is up pouk se je končal
    I was up at six bil sem pokonci ob šestih
  • uporábiti uporábljati to use (za for), to make use (kaj of something); to bring into use; to employ; to apply

    tega nimam za kaj uporábiti, uporábljati I have no use for it
    uporábiti, uporábljati zavore to apply the brakes
    dobro uporábiti, uporábljati to put to good use
    to pravilo se da uporábiti, uporábljati tudi za naš primer this rule applies to (ali in) our case as well
    dobro uporábiti, uporábljati čas to make good use of one's time
  • ur|a2 ženski spol (-e …)

    1. (dnevni čas) die Tageszeit
    ob tej uri um diese Tageszeit
    ob katerikoli uri zu jeder Tageszeit, zu jeder Tages- und Nachtzeit
    v opoldanskih urah so um Tagesmitte
    v poznih nočnih urah zu nachtschlafender Zeit
    ob vsaki uri zu jeder Tagesstunde; zu allen Stunden

    2. del dneva: die -stunde (dopoldanska Vormittagsstunde, jutranja Morgenstunde, nočna Nachtstunde, duhov Geisterstunde, Drudenstunde, Stunde der Gespenster)
    ob pozni nočni uri zu vorgerückter Nachtstunde
    ob tej uri (sedaj) zur Stunde

    3.
    ob kateri uri? um welche Zeit?

    4.
    koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
    povedati, koliko je ura die Uhrzeit sagen

    5.
    ura je tri/štiri/pet/enajst es ist drei/vier/fünf/elf Uhr, es ist drei/vier/fünf/elf
  • ȕra ž (n. Uhr, it. ora, stfr. hore, lat. hora) ura: to traje već -u; dvije, tri -e; došla posljednja, zadnja, umrla, strašna, samrtna ura; kucnula je ura prišel je čas; ura bije, izbija četiri; čujem, negdje kuca ura; ura-budilica budilka; ura-njihalica = ura-šetalica ura z nihalom
  • urgent [ə́:džənt] pridevnik (urgently prislov)
    nujen, pritiskajoč, vztrajno zahtevajoč; vztrajen, vnet; zelo potreben; resen

    an urgent matter nujna zadeva
    an urgent need of hudo, težko pomanjkanje (česa), potreba (po čem)
    time is urgent čas pritiska
    he is an urgent advocate of reform on je vztrajen (vnet, goreč) zagovornik reforme
    to be in urgent need of money nujno potrebovati denar
    to be urgent about (ali for) s.th. siliti (pritiskati) za kaj
    to be urgent with s.o. to... (ali for) pritiskati na koga, da... (za)
  • urgir [g/j] biti nujen

    el tiempo urge čas pritiska, skrajni čas je
    me urge partir nujno moram odpotovati
    no me urge ne mudi se mi s tem
    ¿(le) urge¿ se mudi?
  • uslúžbenec (-nca) | -nka (-e) m, f impiegato (-a), dipendente:
    državni, javni uslužbenec impiegato pubblico, impiegato statale, statale
    stalni uslužbenec, uslužbenec za določen čas impiegato di ruolo, straordinario
    bančni uslužbenec bancario; sportellista
    železniški uslužbenec dipendente delle ferrovie
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • ūsūrārius 3 (ūsūra)

    1. (za neki čas) namenjen za (upo)rabo, za (upo)rabo služeč, v (upo)rabo dan: uxor, puer Pl.

    2. obresten, obresti dajajoč (prinašajoč): aera Pl., debitor Icti., pecunia Icti. obrestovan; subst. ūsūrāriī -ōrum, m jemalci obresti, (iz)posojevalci denarja, oderuhi: Acr.
  • utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cogliere, spiccare:
    utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

    2. strappare, rompere:
    utrgati vrv rompere la fune

    3. detrarre, defalcare:
    utrgati od plače detrarre dal salario

    4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
    utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
    študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

    B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

    1. staccarsi; franare:
    pobočje se je utrgalo il pendio è franato

    2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
    v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

    3. pren. balenare; scoppiare:
    na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
    v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
    tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

    C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
    utrgati si čas sacrificare del tempo
    pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca
  • uvajanj|e srednji spol (-a …) das Einführen, die Einführung; z napotki, v delo: die Einweisung; vode ipd.: die Einleitung
    čas uvajanja die Einarbeitungszeit
  • vacance [vakɑ̃s] féminin prosto, nezasedeno (službeno) mesto; izpraznjenost

    vacance du pouvoir čas, ko se ne izvaja državna oblast
    combler une vacance na novo zasesti službeno mesto
  • vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.