Franja

effleurage [eflœraž] masculin, technique snaženje, čiščenje (kož) z votličem; rahla masaža

effleurement [eflœrmɑ̃] masculin rahel dotik, oplazenje; čiščenje, gladenje (kož) z votličem; figuré površno obravnavanje (téme)

effleurer [eflœre] verbe transitif rahlo se dotakniti (quelque chose česa), oplaziti; oprasniti, lahno poškodovati; čistiti, gladiti (kože) z votličem; površno omeniti ali se dotakniti (téme); napraviti površen, bežen vtis (quelqu'un na koga)

cette pensée ne m'avait jamais effleuré na to misel nisem nikoli prišel
effleurer une question politique površno obravnavati politično vprašanje
un éclat d'obus lui a effleuré la jambe drobec granate mu je oprasnil nogo

effluō, starejše ecfluō, -ere -flūxī (—)

1. teči iz … , liti iz … , izteči (iztekati): Lucr., Cels., Plin., Veg., cum una cum sanguine vitam effluere sentiret Ci.; (o rekah) iztekati se, izlivati se: Mel., Plin., in mare effluit amnis V.; od tod pren. in o zračnih tokovih: effluens huc et illuc ventos efficit Ci. premikajoč se, krožeč sem ter tja, ne qua levis effluat aura O. da ne uide; tudi: effluunt multa ex vestra disciplina Ci. se izve.

2. pren.
a) (iz rok) pasti (padati): manibus nitidum teneris opus effluit ei Lucr., effluxere urnae manibus O., effluit telum Cu.
b) izpasti (izpadati), (o laseh): polzeti, z glave spolzeti: tomentum per sarturas veteris lintei effluens Sen. ph., si (capilli) effluxerint, reparat Plin.; pren.: (iz)giniti, miniti: vires lassitudine effluunt L. ginejo, odpovedo, ictu fulminis ex inscriptione … prima nominis littera effluxit Suet.; (o osebah) iz kake družbe izginiti, odtegniti se ji: Ci. (Ep. VI, 19, 2); occ. miniti = preteči, preiti: pars diei effluxerat Ci., ne effluat aetas Ci., illa praevelox memoria fere cito effluit Q.
c) iz glave izpasti, iz spomina uiti, pozabiti (pozabljati): O., Q., Sil., me commonuit Pisonis anulus, quod totum effluxerat Ci., eff. ex animo Ci. ep., praeteritas voluptates eff. Ci.

effutuō (ecfutuō) -ere -tuī -futūtus

1. z nečistovanjem izčrpati: ecfututa latera Cat.

2. zakurbati: aurum Poeta ap. Suet.

egg² [eg] prehodni glagol (on)
spodbosti, spodbadati, siliti; z rumenjakom namazati; obmetavati z gnilimi jajci; nabirati jajca

to egg and crumb povaljati v jajcu in drobtinah, panirati

egg-dance [égda:ns] samostalnik
ples z zavezanimi očmi (med jajci)
figurativno težavna naloga

EG-konform v skladu z Eu

égrapper [egrape] verbe transitif obirati jagode z grozda; minéralogie, mines ločiti (rudo od kamenja)

égrapper des groseilles obirati rdeče grozdičje

ēgredior ēgredī ēgressus sum (ē in gradī)

I. intr.

1. iziti, iti iz … , ven iti, ven hoditi, izstopiti (izstopati), priti iz … , oditi, odhajati: cum senatum egressum vidi Ci., egredere, o quicumque es V. Od kod? z abl.: egredi domo Pl., Ci., Romā egreditur Quinctius Ci., egredi portis C., convivio Cv., curiā, provinciā S., ordine S., iz vrste stopiti, est urbe egressis tumulus V. takoj pred mestom je, egredi cubiculo T., tabernaculo, triclinio Suet.; s praep.: foras e fano Pl., ab sese Pl., a nobis foras Ter., Catilinam egredi ex urbe iussi Ci., egredi ex senatu S., ex oppido C., ex suis finibus, ex castris C., e curia L.; prim. unde egressi sunt C. Kam? s praep. z acc.: ad portam L. ven pred vrata, pri vratih ven, extra munitiones C., extra vineas S., ut egredi extra vallum nemo auderet N. čez okop, extra portam L., in vadum L., per medias hostium stationes L., obviam eg. L., in vallum T. na nasip stopiti; pren. = oddaljiti se od česa, prestopiti (prestopati) kaj: extra hos cancellos egredi Ci., extra quos fines terminosque egredi non possim Ci., eg. a proposito Ci., per res Veneris Lucr., extra praescriptum Q., in alios consules T.; pogosto = navzgor iti, splezati na … , vzpeti se, popeti se: iam scalis egressi milites S. so po lestvi splezali, egredi ad summum montis S. na vrh gore splezati, in tumulum, in altitudinem L, altius egressus O., egredi in tectum T., in sublime Plin.

2. occ.
a) z vojsko se vzdigniti, oditi, odhajati, napotiti se, odriniti: Caesar de quarta vigilia ipse egreditur C., iam egredientibus Romanis S., egressi superant fossas V. Od kod?: Mutinā Ci., magno cum strepitu castris egressi C., ne cum periculo ex castris egredi cogantur C., e castris egredi V. v boj iti. Kam? s sup.: egredi speculatum L., castris aquatum S.; s praep. in acc.: eg. ad bellum Ci., ad proelium C., ad oppugnandum S., in pacata sociorumque populi Romani fines L.; z dat. finalis: praesidio pabulationibus C.
b) z ladje (na suho) stopiti, izkrca(va)ti se: litus ad egrediendum nequaquam idoneum C., egressi veneramur Apollinis urbem V., egressique labant vestigia prima V., sese in terram esse egressum Ci., navi egredi non audebat C., egressus ratibus O., simulatque e navi egressus est Ci., ut e navi egressus est N.
c) (iz pristanišča) odjadrati, odpluti: egreditur in quadriremi Cleomenes e pontu Ci., egressae ante rates O.

— II. trans.

1. iti iz česa, iti prek kakega kraja, zapustiti (zapuščati) ga: Q., Plin. iun., egressis urbem Albanis L., egredi navem Cu., tecta Plin., portum Q., tentoria T.

2. prekoračiti, prestopiti, preseči (presegati): ego flumen Mulucham non egrediar S., egredi finem mundi Cu., annum sextum Cu., septemdecim annos T., exsilium T.; pren.: Vell., egredi modum T., clementiam maiorum suasque leges T., tecta altitudinem moenium egressa T. moleče čez, nad, modo muliebri eiulatu, aliquando sexum egressa voce infensa clamitabat T. čez žensko navado, familia praeturam non egressa T. ki se ni povzpela višje od preture, egredi veritatem Plin. iun. pretira(va)ti.

ehelichen poročiti (koga), poročiti se z

Eichelmast, die, pitanje z želodom

eigenfarbig z lastno barvo

eigenverantwortlich handeln: na lastno odogovornost, z lastno odgovornostjo

ein², eine, ein unbestimmter Artikel: samo včasih prevajamo z neki, en, kakšen, kak, posebno v vprašanjih

einarmig enoročen; Adverb enoročno, z eno roko

einbeinig enonožen; z eno nogo

einchörig Instrument: Musik enostrunski, z eno struno

eindeichen obdati z nasipi

Eindeichung, die, obdajanje/obdanost z nasipi