Franja

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

specialize [spéšəlaiz] prehodni glagol
podrobneje označiti, ločiti, razlikovati (kaj) po posebnih znakih; specializirati; precizirati; individualizirati
biologija razvijati (kaj) v neki določeni smeri
neprehodni glagol
specializirati se, posebno se posvetiti (for, in čemu)

to specialize an accusation precizirati obtožbo
to specialize one's studies svoje študije omejiti na določeno področje
to specialize on ameriško specializirati se v, pripraviti se za

speciōsus 3 (speciēs)

1. lep (na pogled), lepo zunanjost imajoč, lepe zunanjosti, postaven, lepo raščen, opazen, lepoličen, lepolìk ipd.: Cels., Ap. idr., mulier O., adulterii damnata (sc. femina) Q., puer Petr., videt hunc omnis domus … introrsus turpem, speciosum pelle decora H., aedificium Val. Max., familiam nemo speciosiorem producit Sen. ph., speciosissimus homo, corpora quam speciosissima Q., speciosissima filia Petr., vicus speciosissimus Val. Max.

2. ugleden, krasen (krasán), sijajen, čudovit, imeniten, veličasten, opazen, pozornost vzbujajoč, spoštovanje vzbujajoč: Vell., Dig. idr., familia gladiatoria Ci., exemplum L., fortuna Ps.-Q. (Decl.), opes T., in quibus minus speciosa criminatio erat futura L. manj očitna, speciosum adventum suum ingentem turbam captivorum prae se agentes fecerunt L., speciosissimus triumphus, speciosissima victoria Val. Max., hoc in beneficio speciosissimum Sen. ph., senex cultu speciosus Petr.

3. (z zunanjostjo) slepeč, zaslepljujoč, mamljiv, omamen, mameč, zamamen, lep na pogled (oko), navidez sijajen, lepo (imenitno) zveneč: me specioso eripe damno O., speciosa fabula, speciosa miracula, vocabula rerum H., titulus L., vera potius quam dictu speciosa L., speciosa eloquentia Q., speciosior rhetorice quam dialectice Q., longe speciosissimum genus orationis Q. — Adv. speciōsē lepo, krasno, čudovito, sijajno, bleščeče, veličastno, primerno, ustrezno, prilično, dostojno, spodobno: speciose vehi Plin., speciose dictum Q., Africani humanitas speciose lateque patuit Val. Max., equus tuus speciosius instratus erit quam uxor vestita? L., speciosius arma non est qui tractet H., eo speciosius pugnaturus Iust., quo speciosius ingrediantur sublimes Col., speciosissime aciem instruxit Auct. b. Afr., dictāturā speciosissime functus Val. Max. v času svoje diktature se je izjemno izkazal.

spend^* [spend]

1. prehodni glagol
potrošiti, izdati (denar) (on za)
porabiti; koristno porabiti čas; tratiti, zapraviti (denar) (in za)
prebiti, preživeti (čas); izčrpati, iztrošiti (moči); izmetavati (ikre); žrtvovati, dati

to spend o.s. izčrpati se, iztrošiti se

2. neprehodni glagol
biti zapravljiv, delati izdatke; (iz)trošiti se; poleči se, pojemati; (o ribah) drstiti se

his anger spent itself soon jeza se mu je kmalu polegla
the ball was spent krogla ni imela več (prebojne) moči
to spend blood and life žrtvovati kri in življenje
to spend one's breath tratiti svoje besede, govoriti v veter
how did you spend the evening? kako ste preživeli večer?
to spend one's estate in gaming zaigrati svoje premoženje
to be spent with fatigue biti izčrpan od utrujenosti
to spend freely biti preradodaren
the night is nearly spent noč je skoraj minila
to spend a penny pogovorno iti na toaleto
our stores are nearly spent naše zaloge so skoraj izčrpane
to spend the winter abroad preživeti zimo v inozemstvu
the storm is spent vihar se je izdivjal, se je polegel
do not spend words on him ne trati(te) besed z njim!

spērō -āre -āvī -ātum (spēs)

1. (koga, kaj ali kaj ugodnega) pričakovati, upati na kaj, glede česa, nadejati se česa, gojiti up(anje), nado na kaj, glede česa, živeti v up(anj)u (nadi) na kaj, glede česa, pričakovati kaj, obetati si kaj (naspr. metuere, timere); abs.: sperat quidem animus Pl., ut neque accusator timere neque reus sperare debuerit Ci., ego sperare non destiti Ci. ep., bene ali recte sperare Ci. nadejati se (česa) dobrega, upati na kaj dobrega, recte spero Ter. upravičeno upam = vdalo se bo; kot vrinjeni stavek: spero Pl., Ter., Ci., ut spero Ci., N. ali quemadmodum spero Ci.; z de: de otio nostro spero iam Ci. ep., de (od) eo bene sperare N. nadejati se česa dobrega, upati na kaj dobrega; z obj. v acc.: deos teque Pl. upati na bogove in tebe, zaupati v bogove in vate, provinciam, pacem, meliora Ci., ab aliquo victoriam C., omnia ex victoria C., ne mortem quidem honestam S. fr., quod sapienter speravimus Col., quartanam sperantibus aegris Iuv. da mrzlico preležijo in da pritisne le vsak četrti dan; v pass.: plures nuntii sperabantur T., Germani, qui ab ipsis sperentur T., quo mitius imperium Romanum speraretur T., spem speratam obtulisti mihi Pl. gojeno nado, up, ki sem ga gojil, sperata libertas Ci. ali gloria Ci. ep., L. ali praeda C., favor speratus H.; z dvojnim acc.: quem praecipuum adiutorem speraverat Suet. na čigar pomoč se je bil prav posebej zanašal; z ACI, nav. fut.: Pl., Ter. idr., hanc sibi rem praesidio sperant futuram Ci., ex quibus sperant se maximum fructum esse capturos Ci., sperare pro eius iustitia, quae petierint, impetraturos C., sperans facile eum occasurum S., sperat se absolutum iri Ci.; (po gr. skladu): visura (= se visuram esse) et quamvis numquam speraret Ulixen Pr.; elipt.: qui … semper amabilem (sc. te fore) sperat H.; inf. fut. opisan: spero fore, ut contingat id nobis Ci.; v pass. skladu: legiones secuturae sperabantur T., plurimae gentes collaturae capita sperabantur Amm.; redkeje z inf. pr. pri istodobnem (sočasnem) dejanju, pri glag. posse pa vedno: Pl., Ter. idr., spero ex hoc ipso non esse obscurum Ci., quae volumus, reliquos sentire speramus C., magnitudine poenae reliquos terreri sperans C., mala mea cum tuis bonis misceri sperem S. fr., satis sperare perbrevis aevi Carthaginem esse L., sperabat se comparare salutem Corn., desine fata deûm flecti sperare precando V., neque ego hanc abscondere furto fugam speravi V., speravit explere se numerum posse C.; še redkeje z inf. pf. pri preteklem dejanju: Pl., Ter., Sen. ph. idr., de nostra Tullia spero cum Crassipede nos confecisse Ci. ep., quorum mentes nondum ab superiore bello resedisse sperabat C., mirifice sperabat se esse locutum Cat.; neklas. s finalnim stavkom: Sen. rh., Sen. ph., Iust. idr., quoniam, ut salvum vellent tyrannum, sperare non poterat L. — Od tod subst. pt. pf.
a) sperātus -ī, m in spērāta -ae, f (o zaročencih) zaželeni, zaželena, ljubi, ljuba, zaročenec, zaročenka, ženin, nevesta: mecum speratum adducere Afr. ap. Non., sperata, salve Pl., speratam suam uxorem petiit Hyg., habent speratas Arn.; tudi o zakoncih: Amphitruo uxorem salutat laetus speratam suam Pl.
b) spērāta -ōrum, n gojene želje, gojena nada, gojen(i) up(i): potiri sperata L. svoje upe videti uresničene, contra ali praeter sperata Amm.

2. occ. (kaj neugodnega) pričakovati, zavedeti (zavedati) se, ovesti (ovedeti) se česa, domnevati kaj, bati se česa: Pl., Ter., Afr. ap. Char. idr., sin a vobis, — id quod non spero, — deserar Ci., haec iam mihi speranda fuerunt V., hunc ego si potui tantum sperare dolorem, et perferre … potero V., si genus humanum et mortalia temnitis arma, at sperate deos memores fandi atque nefandi V., sperare aliquod in Africa bellum Fl.; z ACI: haec spero vobis molesta videri Ci., mene efferre pedem, genitor, te posse relicto sperasti … ? V., non speravi te sequi Stat., exstinguine mea speravi te posse manu? Val. Fl.; v pass.: quae (sc. inedia) per multas difficilesque causas iam adfore sperabatur Amm.

spēs, spĕī, f (gl. spatium)

1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.

Spielchen, das, figurativ igrica; sein Spielchen treiben mit poigravati se z, iti se svoje igrice z

spin^*2 [spin] prehodni glagol
presti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati
figurativno izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo
sleng vreči (kandidata) na izpitu
aeronavtika vrteti (letalo) okoli podolžne osi
neprehodni glagol
presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti
pogovorno hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri)
aeronavtika vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vabo

spun gold zlate žice
spin glass steklena nit
spin yarn vrv iz predenih konopcev
to spin (along) drveti, brzeti (po)
to spin a coin vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)
my head spins vse se mi vrti
to spin plots izmisliti si načrte, spletke
to spin a yarn (a story) pripovedovati dolgo (neverjetno) zgodbo
to send s.o. spinning udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

spolníti to fulfil; to accomplish; to realize

moje upanje se ni spolnilo my hopes have not been realized
spolníti željo to gratify a desire
vneto je spolnil svoje dolžnosti he was eager in the discharge of his duties ➞ izpolniti

spolníti, spolnjeváti (dolžnost, obljubo, pogodbo, nalogo) cumplir ; (obveznost) atender a, cumplir ; (pogoje) cumplir con ; (pričakovanja) satisfacer; colmar

spolniti svoje dolžnosti cumplir con sus deberes
spolniti formalnosti cumplir con una formalidad

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spontán spontaneous; involuntary; automatic; (naraven, neprisiljen) natural, unconstrained

spontáno prislov spontaneously
spontáno ponuditi svoje usluge to make a spontaneous offer of one's services
spontáno priznanje a spontaneous admission

sposobnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Fähigkeit, die Tüchtigkeit

2. za kaj: die -fähigkeit (adsorbcijska Adsorptionsfähigkeit, pravdna [Prozeßfähigkeit] Prozessfähigkeit, poslovna Geschäftsfähigkeit, pravna Rechtsfähigkeit, za delo Erwerbsfähigkeit, koncentracije Konzentrationsfähigkeit, ljubiti Liebesfähigkeit, mišljenja Denkfähigkeit, priseči Eidesfähigkeit, za presojo Urteilsfähigkeit, za sklepanje kolektivnih pogodb Tariffähigkeit)

3. (usposobljenost) die Befähigung, -befähigung (za poučevanje Lehrbefähigung)

4. (moč) das -vermögen (ločilna Auflösungsvermögen, miselna Denkvermögen, prebojna Durchdringungsvermögen, dojemanja Begriffsvermögen, izražanja Ausdrucksvermögen, vživljanja Einfühlungsvermögen, sučna Drehungsvermögen); die -kraft (lomna Brechkraft)
sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft

5. (kapaciteta) die -kapazität (zadrževanja vode Wasserkapazität); (možnost) die -barkeit (barvanja Färbbarkeit, mešanja Mischbarkeit, strjevanja Gerinnbarkeit)

6. tehnična: die -tüchtigkeit (letenja die Lufttüchtigkeit, za plovbo Seetüchtigkeit, za vožnjo Fahrtüchtigkeit); osebna: die -tauglichkeit (za vožnjo Fahrtauglichkeit)

7. moralna: die -würdigkeit (kreditna Kreditwürdigkeit)

8.
sposobnost za vojaško službo die Diensttauglichkeit, Militärtauglichkeit, Wehrfähigkeit

9.
plačilna sposobnost Zahlungsfähigkeit, die Solvenz

10.
sposobnost za življenje Lebensfähigkeit, Lebenstauglichkeit, die Lebenseignung
izpad sposobnosti za kaj: medicina die Schwäche, Funktionsschwäche
|
biti odvisen od svojih sposobnosti auf sich selbst gestellt sein
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
razvoj lastnih sposobnosti die Selbstentfaltung
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können

spoštovati glagol
1. (ceniti) ▸ tisztel, megbecsül, felnéz vkireLjudje ga spoštujejo, ker je pošten. ▸ Az emberek tisztelik, mert becsületes.
Vedno spoštuje svoje občinstvo in zanj ustvarja. ▸ Mindig tiszteli a nézőközönségét, és számukra alkot.

2. (upoštevati) ▸ tiszteletben tart, betartPri delu spoštujemo zakon o varovanju osebnih podatkov. ▸ A munka során betartjuk a személyes adatok védelméről szóló törvényt.To so hišna pravila in treba jih je strogo spoštovati. ▸ Ez a házirend, és szigorúan be kell tartani.Okusi so različni, kar je treba spoštovati. ▸ Az ízlések különböznek, amit tiszteletben kell tartani.

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act

spremeníti changer, modifier, transformer

spremeniti se changer, se modifier, se transformer
spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
vreme se bo spremenilo le temps va changer
časi se spreminjajo les temps changent
ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.

spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho