Franja

Ἕλενος, ὁ sin Priama in Hekabe, vedeževalec.

Ἔπαφος, ὁ sin Zevsa in Joje, grško ime egiptovskega Apisa.

Ἐπειός, ὁ Panopejev sin, ki je naredil trojanskega konja.

Ἐρεχθεύς, έως, ὁ, ep. ῆος Erehtej, zemljetresec, sin Zemlje, vzgojen od Atene; bil je atiški praheroj in je imel na Akropoli svoje svetišče. – Ἐρεχθεῖδαι οἱ Atenci; Ἐρεχθηίς ίδος, ἡ ime atiške občine; θάλασσα studenec na Akropoli; Ἐρεχθεῖον svetišče na Akropoli.

Ἐρι-χθόνιος, ὁ 1. atiški heroj, Hefajstov in Gajin sin. 2. Dardanov sin, Trojev oče.

Ἑρμῆς, οῦ, ὁ [οῦ, ῇ, ῆν, ῆ; ep. Ἑρμείας, είαο in είω, έω; dat. είᾳ in έᾳ, ion. Ἑρμέης, έω, acc. -έην] Hermes, Zevsov in Majin sin, sel bogov, je spremljal duše umrlih v podzemlje.

ἔρως, ωτος, ὁ, ep. in poet. ἔρος, ου, ὁ (ἔραμαι) 1. a) ljubezen; posebno čutna in spolna ljubezen, slast; b) hrepenenje po kom, želja, poželenje po τινός, δόξης slavoljubje; εἰς ἔρωτα ἦλθον zaljubil sem se; ἔρωτα ἔχω z inf. težim za čim, želim; c) velika radost, radostni občutek ἔφριξ' ἔρωτι. 2. pers. Ἔρως bog ljubezni, Afroditin sin.

Ἐτεο-κλῆς, έους, ὁ [gen. ep. ῆος, acc. έα] Ojdipov in Jokastin sin; adi. ep. Ἐτεοκλήειος 3 βίη junaški Eteoklej.

Εὔηνος, ὁ Okeanov in Tetidin sin, bog reke v Ajtoliji; Εὐηνῑ́νη ἡ njegova hči Marpesa.

Εὐθύ-δημος, ὁ Dioklov sin, Sokratov učenec in prijatelj.

Εὔ-μολπος, ὁ Pozejdonov sin, trakijski kralj in svečenik, ki je uvedel elevzinske misterije; njegovi potomci so Εὐμολπίδαι, οἱ.

εὔ-παις, δος, ὁ, ἡ 1. ion. ki ima dobre otroke, obdarjen z otroki, srečen radi dobrih otrok. 2. poet. γόνος izvrsten, vrl sin.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

Εὐρυπῶν, ῶντος, ὁ sin spartanskega kralja Prokla, praded Evripontidov (Εὐρυπωντίδαι), ene vladarske rodbine v Sparti.

Εὐρυ-σάκης, ὁ (σάκος) Ajantov sin.

Ἐφιάλτης, ου, ὁ, ion. Ἐπιάλτης 1. Aloejev sin, Otov brat, gigant. 2. Melijec, ki je izdal Grke pri Termopilah.

Ζεύς [Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.

Ζῆθος, ὁ Zevsov in Antiopin sin, Amfionov brat.

Ἡρακλῆς, λέους, ὁ [κλεῖ, κλέα (κλῆ), Ἡράκλείς, ep. -κλῆος, -κλῆι, -κλῆα, ion. -κλέης, -κλέος, -κλέι, poet. -κλέει, voc. Ἡράκλεες] Zevsov in Alkmenin sin, rojen v Tebah – Ἡράκλειαι (ion. Ἡράκλεαι) στῆλαι Heraklejevi stebri (Gibraltar). – τὸ Ἡράκλειον Heraklovo svetišče. – Ἡρακλείδης, ὁ Heraklov potomec; adi. Ἡράκλειος 3, ion. -ήιος 3, ep. ήειος 3.

Ἥφαιστος, ὁ ep. poet. 1. Zevsov in Herin sin, bog ognja. 2. poet. = ogenj – Ἡφαιστεῖον (ἱερόν) Hefajstovo svetišče.