Franja

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

prinésti to bring; to fetch; to fetch and carry

nazaj prinésti to bring (ali to fetch) back
prinésti na mizo (jed) to serve
prinesi mi ono knjigo! fetch me that book
prinesi mi plašč, ki sem ga pustil doma! bring me the coat I left at home!

pripeljati¹ (pripéljem)

1. človeka peš: führen, bringen (naprej weiterbringen, nazaj zurückführen, zurückbringen, noter hereinführen, hereinbringen, sem herführen, herbringen); (iti iskat) holen (nazaj zurückholen)
pripeljati za roko an der Hand führen

2. človeka/predmete z vozilom: fahren, bringen (nazaj zurückfahren, zurückbringen …); ironično: ankarren, herankarren
pripeljati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einliefern
blago, tovor antransportieren, anrollen
pripeljati z letalom einfliegen
pripeljati na kopno anlanden

3. vodo v hišo ipd.: leiten, einleiten

4.
figurativno eno pripeljati/pripeljati jih nekaj klofut: eine scheuern/kleben, eine überziehen/ein paar überziehen, eine lackieren

pripovedováti to relate; to tell

pripovedoval je svojo verzijo he related his version
pripoveduje (govori) se the story goes, it is rumoured, rumour has it
pripovedujem (to), kar sem slišal I report (ali I repeat) this from hearsay
komu to pripoveduješ? (= kot da tega ne vem!) you're telling me!
to pripoveduj svoji stari materi! (ironično) tell that to the marines!

pripráviti priprávljati to prepare, to make (ali to get) ready, to keep (ali to have) ready; to arrange; (hrano) to cook, to dress, to season

pripráviti, priprávljati koga do česa to induce someone to do something, to prevail upon someone
pripravite vozovnice! have your tickets ready, please!
pripravili so me ob ves moj denar pogovorno they did me out of all my money
pripravil sem ga do tega, da se je pomiril I got him to be quiet
pripráviti, priprávljati se to make oneself ready, to get ready, to prepare (za for)
pripráviti, priprávljati se do tega, da kaj storimo to bring oneself to do something
pripráviti, priprávljati se za izpit to prepare for an examination
pripravlja se nova izdaja te knjige a new edition of this book is in preparation
nisem se mogel pripráviti, priprávljati do tega, da bi šel na operacijo I could not decide whether to have the operation, I could not make up my mind to undergo the operation
nekaj se pripravlja (figurativno) something is afoot

priprávljen ready; prepared

na vse priprávljen (figurativno) equal to any emergency
priprávljen za odhod na morje, za izplutje ready for sea
priprávljen na smrt ready for death
večerja je priprávljena dinner is ready
on je hitro priprávljen za hudobijo he is always ready for mischief
ti si kar hitro priprávljen za kritiziranje drugih you are too ready to criticize others
priprávljen sem, da grem (za odhod) I am ready to go
on ima hitro priprávljen izgovor he is ready with excuses
priprávljeni, pozor, zdaj! šport ready, steady, go!

prisa ženski spol hitrica, naglica; naval; gneča, stiska

a prisa, de prisa naglo
a toda prisa, muy de prisa brž ko brž
de prisa y corriendo v vsej naglici, brž ko brž
andar de prisa hiteti
corre prisa zelo se mudi, nujno je
no corre prisa ne mudi se, je še čas (za to)
no me corre prisa ne mudi se mi
dar prisa (a) siliti v koga, pestiti koga
dar prisa a un pedido naročilo hitro izvršiti
darse prisa hiteti, podvizati se
no me dé V. prisa ne priganjajte me!
estoy de prisa, tengo prisa mudi se mi
hecho de prisa površno narejen; nepremišljen
meter prisa a algn priganjati koga
meter prisa a un asunto pospešiti kaj
tengo prisa por saberlo zelo sem radoveden na to
vivir de prisa življenje preveč uživati
a gran (ali más) prisa, gran (ali más) vagar hiti počasi!
con las prisas v naglici
no me vengas con prisas ne priganjaj me!

prisíliti forzar, coercer (koga k čemu a alg a a/c)

prisiliti se hacer un esfuerzo (k branju para leer)
moral sem se prisiliti k temu me costó un gran esfuerzo
prisiliti koga k molku silenciar a alg

prispevati glagol
1. (o denarju) ▸ hozzájárul, beadMesto prispeva za gradnjo nove univerzitetne knjižnice. ▸ A város hozzájárul az új egyetemi könyvtár építéséhez.Do leta 1996 ni proračun v ničemer prispeval v pokojninsko blagajno. ▸ 1996-ig a költségvetés semmit sem adott be a nyugdíjpénztárba.Naložba bo stala okrog tri milijone evrov, večino bo prispevala država. ▸ A beruházás mintegy 3 millió euróba kerül, amelynek nagy részét az állam biztosítja.

2. (doprinesti) ▸ hozzájárul, adAnže Kopitar je prispeval podajo in zgrešil prvi kazenski strel. ▸ Anže Kopitar egy gólpasszt adott, és elhibázta az első büntetőt.S svojim delom je pomembno prispeval k preporodu francoske glasbe. ▸ A munkásságával nagyban hozzájárult a francia zene újjászületéséhez.Sodeluje naj vsa družina, vsak naj prispeva po svojih močeh in zmožnostih. ▸ Az egész családnak együtt kell működnie, mindenki a legjobb képességei és lehetőségei szerint járuljon hozzá.
Vitamin C prispeva k pravilnem delovanju imunskega sistema. ▸ A C-vitamin hozzájárul az immunrendszer megfelelő működéséhez.

pri srcu boli koga frazem
(o občutku prizadetosti) ▸ sajog valakinek a szíve
Hudo me je bolelo pri srcu, ko sem moral povedati, da je ideja povsem neuporabna. ▸ Sajgott a szívem, amikor el kellett mondanom, hogy az ötlet teljesen hasznavehetetlen.
Sopomenke: srce boli koga

pri|ti¹ (-dem) prihajati

1. kommen, gehen (bliže [näherkommen] näher kommen, nähergehen, dlje od hinauskommen über, dol herunterkommen, domov heimkommen, nachhausekommen, gor heraufkommen, mimogrede vorbeikommen, naprej [vorwärtskommen] vorwärts kommen, naproti entgegenkommen, nazaj zurückkommen, po [die Straße] entlangkommen, s kom mitkommen, skozi durchkommen, skupaj zusammenkommen, ven herauskommen)
ne priti nicht kommen, na sestanek ipd.: fortbleiben, ausbleiben, (einer Sache) fernbleiben
ne priti naprej nicht vorankommen, nicht von der Stelle kommen, nicht vom Fleck kommen
priti pozneje nachkommen, hinterherkommen
nepričakovano priti hereinschneien, hereinplatzen
opotekaje se priti hereinwanken
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen

2.
hoteti priti -wollen
(skupaj [zueinanderwollen] zueinander wollen, nazaj zurückwollen …)
moči priti -können
(skozi durchkönnen, tja hinüberkönnen, zraven mitkönnen …)
morati priti -müssen
(nazaj zurückmüssen …)
prositi koga, naj pride: sem herbitten
dol herunterbitten
noter hereinbitten

3. (prispeti) eintreffen, pošta, pošiljke: eingehen; človek: ankommen

4.
daleč priti figurativno es weit bringen
priti (zelo) prav komu: (jemandem) (sehr) gelegen kommen, (jemandem) [zupaß] zupass kommen
priti si navzkriž s kom: mit (jemandem) überquer kommen
priti skupaj zusammenkommen
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen
priti kot naročen/nalašč wie gerufen kommen, gerade recht kommen
priti ob pravem času rechtzeitig kommen, zur rechten Zeit kommen, ravno še: gerade noch zurechtkommen

5. (pasti/zaiti v/ pod/na) geraten (v zastoj na cesti in den Stau, v vihar in den Sturm, v pozabo in Vergessenheit, v skušnjavo in Versuchung, v težave in Schwierigkeiten, pod slab vpliv unter schlechten [Einfluß] Einfluss, na slab glas in Verruf, in [Mißkredit] Misskredit)
|
priti do česa - krajevno: herankommen an, (jemandem/einer Sache) [nahekommen] nahe kommen, (etwas) erreichen, figurativno do denarja ipd.: kommen zu
milijona: es bringen auf, kommen auf
priti do besede zu Wort kommen
priti do dna auf den Grund kommen
priti do izraza zum Ausdruck kommen, Ausdruck finden (in)
priti do izraza/veljave zur Geltung kommen
ne priti do sape figurativno sprachlos sein
priti iz kommen aus
priti iz mode aus der Mode kommen, unmodern werden
priti iz rabe ungebrauchlich werden
priti iz vaje aus der Übung kommen
priti k kommen zu
priti k pameti Räson annehmen/zu Verstand kommen
priti k sebi zu sich kommen, (postati močnejši) zu Kräften kommen, (priti k zavesti) das [Bewußtsein] Bewusstsein (wieder)erlangen
priti na boljše sich verbessern
priti na boben unter den Hammer kommen
priti na cilj ans Ziel kommen, das Ziel erreichen
priti na dan an den Tag/ans Licht/zum Vorschein kommen, s predlogom ipd.: herauskommen mit, herausrücken mit
priti na dnevni red figurativno zur Sprache kommen
priti na glas in den Ruf kommen, na slab glas: in Verruf kommen
priti na oblast an die Macht kommen, ans Ruder kommen
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
priti na pomoč zu Hilfe kommen
priti na psa auf den Hund kommen, heruntergewirtschaftet haben
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (Xu je prišlo na ušesa X hat Wind bekommen von)
priti na vrsto an die Reihe kommen
priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
priti si na čisto z sich Klarheit verschaffen (über), sich ins klare kommen (über) ➞ → priti⁴
priti ob kaj: (izgubiti) (etwas) verlieren, verloren haben
priti ob dober glas in Verruf kommen
priti ob sapo außer Atem kommen
priti od kommen von, figurativno daherrühren, kommen davon, [daß] dass …
priti od srca von Herzen kommen
priti po koga/kaj: (jemandem (etwas)) holen, holen kommen
priti pred kommen vor
priti pred sodišče vor Gericht kommen
priti v kommen in, hineinkommen in, figurativno sich Eingang verschaffen in, Eingang finden in
priti v igro ins Spiel kommen
priti v konflikt [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, in Konflikt kommen mit
priti v navado zur Gewohnheit werden
priti v nevarnost Gefahr laufen
priti v poštev in Betracht kommen, in Frage kommen
ne priti v poštev nicht in Frage kommen, entfallen, außer Frage stehen
priti v roke komu in (jemandes) Hände fallen
priti v težave z Schwierigkeiten bekommen mit, es zu tun bekommen mit
priti v zadrego in Verlegenheit kommen
priti z/s kommen mit (tudi figurativno)
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
|
eno pride k drugemu eins gesellt sich zum anderen
kdor prvi pride wer zuerst kommt
naj pride, kar hoče komme, was da wolle
nesreča ne pride nikoli sama ein Übel kommt selten allein
počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
presenečenje pride rado unverhofft kommt oft
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
pridem takoj bin gleich zurück

príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
príti, prihájati noter to come in
príti, prihájati skupaj to meet
príti, prihájati nazaj to come back, to return
príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
príti, prihájati bliže to come near, to approach
príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
príti, prihájati nad koga to befall someone
ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
príti, prihájati peš to come on foot
sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
príti, prihájati do krize to come to a head
odkod pride ladja? where does the boat hail from?
príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
príti, prihájati med ljudi to mix with other people
odkod to pride? how comes that?
naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
príti, prihájati v rabo to come into use
príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
kdor prej pride, prej melje first come first served
príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
pridi(te) z menoj! come (along) with me!
príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
prišel bom po tebe I'll call for you
včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
kdo pride na vrsto? whose turn is it?
prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
príti, prihájati do pretepa to come to blows
príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
slučajno príti, prihájati to happen ta come
príti, prihájati na vrsto to have one's turn
príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
zelo prav príti, prihájati to come in very handy
príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
príti, prihájati v poštev to come into consideration
ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
príti, prihájati do odločitve to come to a decision
priti v modo to come into fashion
príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
prepozno príti, prihájati to be (too) late
príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

pritísk pressure; squeeze; (tlačenje) oppression; (pare, plina, vode) head; tension

arterijski pritísk arterial tension
krvni pritísk blood pressure
zračni pritísk atmospheric pressure
nizek (visok) pritísk low (high) pressure
občutljiv na pritísk medicina pressuresensitive
priprava za merjenje pritíska pressure gauge
priprava za vzdrževanje normalnega zračnega pritíska pressurizer
vzdrževati normalni zračni pritísk to pressurize
izvajati pritísk na to exert (ali to exercise) pressure on
storil sem to pod pritískom I did it under pressure

privabi|ti (-m) locken, anlocken (sem herlocken, noter hereinlocken, ven hervorlocken), anziehen

priznáti (-znám) | priznávati (-am) perf., imperf.

1. confessare, ammettere, concedere; abs. žarg. cantare:
priznati zločin confessare un reato
priznati krivdo confessare una colpa
priznati svojo napako ammettere il proprio errore
priznam, da sem se zmotil concedo di aver sbagliato
prisilili so ga k priznanju l'hanno fatto cantare
pren. priznati krivdo za fare ammenda di

2. riconoscere, ammettere:
priznavati eksistenco Boga riconoscere l'esistenza di Dio
priznati izvršeno dejstvo riconoscere il fatto compiuto

3. jur. riconoscere, ratificare, convalidare, omologare:
priznati dolg riconoscere un debito
priznati za sina riconoscere un figlio naturale
šport. priznati rekord, izid tekme omologare un record, una partita
jur. priznati veljavnost sodbe delibare una sentenza
priznati za sposobnega approvare qcn.
priznati zakonitost česa legalizzare qcs.

prodájati (-am) | prodáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
prodajati na debelo vendere all'ingrosso
prodajati z izgubo vendere in perdita
prodajati nazaj retrovendere
prodajati s popustom scontare
prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

2. pren.
prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
prodajati laži (lagati) mentire
prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
prodajati zijala starsene ozioso a guardare
kožo drago prodati vendere cara la pelle
prodati svojo čast vendere il proprio onore
ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
prodati koga sovražniku tradire qcn.
prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

1. vendersi

2. prostituirsi

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

pro-ficīscor, proficīscī, profectus sum (incoh. k proficere „začenjam se odpravljati“)

1. odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvig(ov)ati) se, odriniti, napotíti (napótiti) se, upotíti (upótiti) se, napotováti se, odpotovati, iti, oditi (odhajati), kreniti, odriniti (naspr. redire, reverti): statim proficiscitur S., quae ad proficiscendum pertinerent, comparare C., proficisci cum classe C., navibus, classe N.; toda cum exercitu N., cum aliquo S., proficiscuntur Pisandro duce N. odrinejo po morju, navis proficiscitur Ci. odpluje, odplove, odjadra, odrine; izhodišče: domo N., Athenis N., Vell., Stagirā, Scythiā Cu., portu L., ex portu C., ex Siciliā C., a Persepoli Cu., unde (sc. naves) erant profectae C.; smer: Athenas Cu., Aegyptum Ci., in Mediam Cu., omnibus copiis ad Ilerdam C., ad Italiam Eutr., Romam versus Ci., ad eam domum Ci., ad caelum (o umirajočih) Ci., ad bellum C., N., in bellum Iust., Gell., in (k) exercitum Pl., in pugnam, in proelium C., in expeditionem S., adversus Ptolemaeum N., adversus eos C., adversus Gallos Eutr., contra hostem C., contra barbaros N., nunc, quo profectus sum (kamor sem se namenil), ibo Pl., alio Ter. (kam) drugam, eodem S., C.; namen: ad somnum Ci. spat, ad iter C. na pot; s sup.: frumentatum Hirt., L., venatum N. lovit, na lov, aliquem adiutum, Aegyptum oppugnatum N.; z gerundijem in gerundivom: ad dormiendum Ci., ad Massiliam occupandam C., ad subigendam Asiam Cu., ad sedes inquirendas Iust.; z inf.: quom ad me profectus ire Pl., inde a rege proficiscitur terras inclutas visere Gell.; z (dvojnim) dat.: praesidio N., per Illiricum subsidio C., alicui auxilio, subsidio S., N. na pomoč.

2. biti na poti, potovati, iti, marširati, korakati, napotiti se, upotiti se kam: Argis Sicyonem Ci., quo proficiscimur, milites? C., cum potestate in provinciam est profectus Ci., ex hoc loco proficiscitur Puteolos stadia triginta Ci., magnum iter ad doctas Athenas proficisci Pr. dolgo pot storiti (prepotovati) v …

3. metaf.
a) meriti na kaj, stremeti za čim, prizadevati si za kaj: ad exitium, in genus orationis Corn.; occ. (v govoru, razpravi) naprej iti na kaj, k čemu, preiti (prehajati) na kaj, prestopiti (prestopati) k čemu: ad reliqua, ordine ad reliqua Ci.
b) zače(nja)ti pri čem ali kaj: ab hoc initio profectus legem promulgavit C., a philosophia profectus Xenophon scripsit historiam Ci.; tudi = zače(nja)ti se, začetek imeti: inde proficiscitur oratio mea Ci.; occ. priti (prihajati), iziti (izhajati), izvirati, nasta(ja)ti, biti kakega rodu: a natura Ci., venae a corde profectae Ci., plura a parente proficisci non possunt N., ex municipio Ci. ali ex ea civitate N. po rodu biti iz … , Tyria de gente profecti O., genus a Pallante profectum V., quae a me profecta sunt in te Ci. kar sem jaz tebi storil, profecti ab Aristotele Ci. Aristotelovi učenci, Aristotelovi nasledniki.

Opomba: Act. soobl. proficīscō -ere: obsecro licet complecti prius quam proficisco? Pl.

prō-fluō -ere -flūxī -flūxum

1. teči, priteči (pritekati): Iust., Vitr., Mel., Lact. idr., ex monte C., in mare Ci., aqua profluens Ci., venter profluit Cels. lije, ni zaprt; pren.: cuius ore sermo melle dulcior profluebat Corn.

2. metaf. (pr)iti naprej, napredovati: ab his fontibus profluxi ad hominum famam Ci. sem malo po malo (korak za korakom) dospel do … , Messalina ad incognitas libidines profluebat T. je zahajala v nezaslišane strasti, se je vdajala nezaslišanim slastem. — Od tod adj. pt. pr. prōfluēns -ēntis, adv. prōfluenter

1. pritekajoč, tekoč: aqua Ci., L., exitus profluentes Vitr. odtoki; subst. prōfluēns -entis, f (sc. aqua) tekoča voda, reka: Plin., Fl. idr., in profluentem deferri Ci.

2. metaf.
a) obilen, izdaten, bogat: largitas Arn., omnia profluenter, absolute prospere, igitur beate (sc. adsint) Ci.; (o govoru) gladko tekoč, gladek, (stilno) izoblikovan, dodelan: loquacitas, genus dicendi Ci., eloquentia T., profluentius exsequi Gell. v zelo gladkem govoru; subst. prōfluēns -entis, n tek besed(e), gladka beseda, tekoč govor: profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko in blagoglasno tekočo besedo, Haterii canorum illud et profluens T.