-
razsteníčiti -im očistiti od stjenica: razsteničiti sobo, posteljo
-
razstópati se -am se razmicati se, stajati razdaleko jedan od drugoga
-
razstopíti i razstópiti se -im se razmaknuti se, stati razdaleko jedan od drugoga: razstopiti se v krog
-
razsváljkati -am dlanovima razvaljati, načiniti valjuščiće, knedlice od tijesta, od testa: razsvaljkati testo
-
razzéba ž pukotina od mraza: -e na ledeniku
-
razzébsti se -em se ispucati, raspucati se od mraza: zemlja se čez zimo razzebe; razzebel hrast
-
re (starejše rē) in (v prvotni obl.) red, neločljiva predpona; polna obl. red
1. pred samoglasniki: red-ire, red-igere, red-olere, red-hibere.
2. pred soglasniki: red-dere; priličena v rel-liquiae, rel-ligio idr. sicer pa
3. večinoma re: re-ducere, re-bellis idr.
4. re nalično pred samoglasniki (toda šele poklas.): re-amare, re-unire idr., pomeni pa
a) nazaj, za, od: reducere, recedere, recurrere, recusare, reprobare, reclinis.
b) proti, zoper: reluctari, rebellare, redamare, restare.
c) metaf. α) (ponavljanje) zopet, znova, vnovič, ponovno, spet, še enkrat, drugič: recognoscere, recoquere, resumere. β) na pravo mesto, v pravo stanje: reponere, reddere, restituere. γ) pomen je nejasen: recensere, redimere.
-
realitätsbezogen povezan z realnostjo, odvisen od realnosti
-
Realitätsverlust, der, izguba občutka za realnost, odtrganje od realnosti
-
rebufar pihati od jeze
-
rebuter [rəbüte] verbe transitif (gladko) odbiti, zavrniti; ne sprejeti; odvtniti od, zastuditi, zagabiti; vzeti pogum (quelqu'un komu); ostrašiti, navdati z antipatijo
rebuter les offres odbiti ponudbe
ce travail rebute to delo je odvratno, zoprno
se rebuter izgubiti pogum, dati se ostrašiti
rien ne le rebute nobena stvar mu ne vzame poguma, ga ne ostraši
-
recess2 [risés] prehodni glagol
izdolbsti, poglobiti; postaviti (hišo) v jamo, v vdolbino; potisniti nazaj; odriniti, skriti, umakniti dlje od ceste
neprehodni glagol
ameriško, pogovorno iti na počitnice, vzeti si odmor; odgoditi se, preložiti se
-
receveur, euse [-vœr, öz] masculin, féminin blagajnik, -ičarka; blagajniški nameščenec; sprevôdnik (v tramvaju, avtobusu); théâtre biljeter, preglednik vstopnic; médecine oseba, ki dobi kri od krvodajalca
receveur des contributions davkar, davčni upravnik
receveureuse d'un autobus sprevodnica v avtobusu
receveur des postes poštni upravnik
receveur universel (médecine) oseba, ki lahko sprejme kri od kateregakoli krvodajalca (brez ozira na krvno skupino)
-
rechazar [z/c] odbiti; od-, pre-gnati, ovreči, spodbiti
rechazar el agua biti nepremočljiv
rechazar un ofrecimiento odkloniti ponudbo
rechazar un golpe odbiti udarec
rechazar una proposición odkloniti predlog
¡rechazad las imitaciones! svarimo pred ponaredbami!
-
rechocho ameriška španščina oslabel od starosti, betežen
-
rechtsläufig Technik desni; Typographie Zeile: usmerjen od leve na desno; Schrift: nagnjen proti desni, desno ležeč
-
reclause [riklú:s]
1. samostalnik
samotar(ka); puščavnik, eremit
2. pridevnik (reclausely prislov)
samoten, samotarski, osamljen, od sveta ločen, odmaknjen; puščavniški
-
reclusion [riklú:žən] samostalnik
samota, osamljenost, samotarstvo, ločenost od sveta; puščavništvo, puščavniško življenje
-
re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)
1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.
2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. — Od tod adj. pt. pf. reconditus 3
1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.
2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.
3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.
-
reconversion [ri:kənvə́:šən] samostalnik
ponovno spreminjanje, sprememba v staro, prejšnje stanje; preusmerjanje industrije od vojne proizvodnje v mirnodobno
religija ponovna spreobrnitev