Franja

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bullātus 3 (bulla)

1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.

buñolero moški spol cestni pek; šušmar, mazač

buñolero, a tus buñuelos le čevlje sodi naj kopitar

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

bureau [büro] masculin pisalna miza; pisarniško pohištvo; pisarna, biro, urad; agentura; théâtre blagajna; pisarniško osebje; poslovni odbor (biro), skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo

bureau ambulant poštni biro na vlaku
bureau d'annonces inseratni oddelek, urad
bureau des billets blagajna za vozovnice
bureau des brevets patentna pisarna
bureau de cadastre katastrski urad
bureau de change menjalnica
bureau comptable računovodski urad
bureau du courrier registratura; vložišče, sprejemališče (dopisov, prošenj, vlog)
bureau du directeur direktorjeva pisarna
bureau de douane (mejna) carinarnica
bureau de l'état civil matični urad
bureau d'études konstrukcijski biro, sérvis
bureau des finances finančni urad
bureau gare poštni urad na kolodvoru, na postaji
bureau d'information urad, biro za informacije
bureau de location (d'un théâtre) (gledališka) dnevna blagajna
bureau ministre velika pisalna miza
bureau d'objets trouvés urad za najdene predmete
bureau de placement urad, biro za delo, posredovalnica za službe, borza dela
bureau de poste poštni urad
bureau de publicité reklamni biro
bureau de réception sprejemni urad, sprejemališče
bureau de renseignements urad za informacije
bureau restant uradno ležeče
bureau à rideau pisalna miza z roletnim pokrovom
bureau de tabac trafika
bureau de tourisme turistični urad
Bureau International du Travail Mednarodni urad za delo
bureau de vote volišče; volilni odbor (na volišču)
bureau de voyage potovalna agencija
chef masculin de bureau predstojnik urada, biroja
Deuxième Bureau (militaire) vojaška obveščevalna služba
employé masculin de bureau pisarniški uslužbenec
garçon masculin de bureau sluga, kurir v uradu, biroju
heures féminin pluriel de bureau uradne, delovne ure
aller au bureau, à son bureau iti v urad, v službo
élire, renouveler un bureau izvoliti, obnoviti poslovni odbor (biro)
être sur le bureau (figuré, familier) biti v izdelavi, v obdelavi

burra ženski spol oslica (žival); neumna ženska; garačka

caer de su burra uvideti svojo zmoto
burra de leche (fam) dojilja
le está como a la burra las arracadas pristaja mu kot kravi sedlo
írsele a uno la burra izblebetati

burro m

1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo

3. agr.
burro nero zrel gnoj

4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu

buste [büst] masculin gornji del života (od glave da pasu); doprsje, doprsni kip, soha; ženske prsi

buste en plâtre doprsni kip iz mavca
portrait masculin en buste doprsni portret
dresser le buste vzravnati, dvigniti gornji del telesa

but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

but éducatif vzgojni cilj
au but! gol!
coup masculin au but zadetek, gól
gardien de but vratar (pri nogometu)
dans le but de z namenom da, da bi
de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
arriver au but dospeti, priti do cilja
atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
avoir pour but nameravati
dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
toucher au but bližati se cilju, koncu
viser au but meriti na cilj, ciljati

butelj samostalnik
izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
"Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
Sopomenke: bedak, idiot

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

cacciare

A) v. tr. (pres. caccio)

1. loviti:
cacciare le lepri loviti kunce; ekst. goniti, preganjati

2. odgnati, odganjati; zapoditi (tudi pren.):
cacciare la malinconia odganjati otožnost
cacciare qcn. a pugni e calci koga zapoditi z udarci in brcami

3. spraviti, spravljati; dati, dajati; vtakniti, vtikati:
cacciare qcn. in prigione vtakniti koga v ječo, koga spraviti za zapahe
cacciare le mani in tasca roke dati v žep
dove hai cacciato gli occhiali? kam si spravil očala?
cacciare qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti v glavo

4. potegniti, potezati:
cacciare (fuori) il coltello potegniti nož
cacciare un grido zakričati

B) v. intr. iti na lov

C) ➞ cacciarsi v. rifl. (pres. mi caccio) vriniti, vrivati se; mešati se:
cacciarsi tra la folla pomešati se med množico
cacciarsi nei pasticci v težave zabresti; ekst. skriti se:
dove ti eri cacciato? kam si se skril?

cachet [kašɛ] masculin pečat, (zaseben) pečatnik; žig; abonentska karta; cena, honorar (za uro poučevanja); théâtre enkratna gaža (plača); pharmacie tableta; figuré kov, izraz, značaj

cachet d'aspirine tableta aspirina
cachet de caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
cachet de contrôle kontrolni žig
cachet de la maison zaščitna (tovarniška) znamka
cachet d'oblitération de la poste poštni pečat, žig
cachet officiel uradni pečat, žig
cachet de la poste poštni žig
bague féminin à cachet pečatni prstan
lettre féminin de cachet (histoire) kraljevo zaporno ali izgonsko povelje (brez sojenja)
appliquer, apposer, mettre un cachet zapečatiti, opremiti z (uradnim) žigom
courir le cachet (familier) dajati privatne učne ure
ce village a du cachet ta vas je slikovita

cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

cadavre ambulant živ mrtvec
être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

cadet, te [kadɛ, t] adjectif drugorojeni; mlajši; najmlajši; masculin (naj)mlajši; kadet; sport igralec 15-17 let

le cadet de toute la famille najmlajši v družini
frère cadet, sœur cadette mlajši brat, mlajša sestra
il est mon cadet de trois ans on je 3 leta mlajši od mene
c'est le cadet de mes soucis to je moja najmanjša skrb

cadran [kadrɑ̃] masculin številčnica, kazalo (na uri); marine kvadrant; radio skala, lestvica

cadran (d'appel) številčnica pri telefonu
cadran de boussole vetrovnica na kompasu
cadran lumineux svetlikajoče se kazalo
cadran solaire sončna ura
faire le tour du cadran (figuré, familier) spati 12 ur; vrniti se k izhodiščni točki

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila