Franja

split² [split] pridevnik
razcepljen, razklan, razbit; razpokan

split infinitive nedoločnik, ki je s prislovom ločen od predloga to
split peas posušen in razklan grah
split pin klin, ki se odpre, ko se porine skozi luknjo
split ring preklan obroč, na katerega se nanizajo ključi
split second hipec, trenutek
split ticket politika, ameriško volilni listek s kandidati več strank
split cloth medicina povoj z več konci

splòh adv.

1. in genere, generalmente:
to so sploh znane besede sono parole generalmente note

2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere

3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo

4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei

5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile

6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

spomladi prislov
(v pomladanskem času) ▸ tavasszalŠpargelj sadimo spomladi od aprila do junija, odvisno od kvalitete sadik. ▸ A spárgát tavasszal, április és június között ültessük a palánták minőségétől függően.
Spomladi je treba rastline močno porezati, da bo pozimi veliko barvitih šib. ▸ Tavasszal a növényeket erőteljesen vissza kell metszeni, hogy télen sok színes hajtásuk legyen.
Hotel bodo znova odprli spomladi, ko bodo končana obnovitvena dela. ▸ A szálloda tavasszal nyitja meg újra a kapuit, amint a felújítási munkálatok befejeződnek.

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

spuntare¹

A) v. tr. (pres. spunto)

1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)

2. sneti

3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati

B) v. intr.

1. pokazati se; pognati, poganjati

2. vziti, vzhajati (sonce)

3. pojaviti, pojavljati se

C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)

1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka

2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)

Č) m (le sing.)

1. vzhod (sončni, mesečev)

2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani

srebro samostalnik
1. (kemijski element) ▸ ezüstSopomenke: Ag

2. v športnem kontekstu (drugo mesto) ▸ ezüst, ezüstéremNa olimpijadi v Londonu je osvojil srebro. ▸ A londoni olimpián ezüstöt szerzett.

3. (izdelek iz srebra) ▸ ezüst
Kadar hočete srebro ali zlato samo spolirati, vzemite posebne krpice za te namene. ▸ Ha az ezüstöt vagy az aranyat csak polírozni akarja, használja az erre a célra szolgáló különleges törlőkendőket.

4. v leposlovnih besedilih (srebrni kovanci) ▸ ezüstKo bosta opravila, ju bom pohvalil in jima dal zajetno mošnjo srebra. ▸ Amikor megcsinálják, megdicsérem őket, és egy degeszre tömött erszény ezüstöt kapnak tőlem.

srȅća ž sreča: porodična sreća, sreća u braku, u ljubavi, u igri, u kartama; ratna sreća; imati -u u čemu; raditi nešto na -u; na moju -u; ostati s kim u -i i nesreći; kolo -e se okreće; imati više -e nego pameti; sreća mu se smije; svaki je svoje -e kovač; kamo -e! ko bi vsaj!; on je -om još mlad na srečo je še mlad

sršen samostalnik
1. (žuželka) ▸ lódarázsPovezane iztočnice: azijski sršen

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]
Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸ kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

starost, starost¹ [ó] ženski spol (-i …) das Alter, das Lebensalter (inteligenčna Intelligenzalter, mejna Grenzalter, minimalna Mindestalter, povprečna Durchschnittsalter, predšolska Vorschulalter, razvojna Entwicklungsalter, šolska Schulalter)
starost, starost za … -alter, -mündigkeit
(za upokojitev Pensionsalter, za prisego Eidesmündigkeit, za sklenitev zakonske zveze Ehemündigkeit)
kritična starost, starost kritisches Alter
starost, starost 10/80 let das Alter von zehn/achtzig Jahren
v starosti 10/80 let im Alter von zehn/achtzig Jahren, im zehnten/achtzigsten Lebensjahr
ko doseže 65 let nach Erreichung des fünfundsechzigsten Lebensjahres
… starosti Alters-
(določanje die Altersbestimmung, navedba die Altersangabe, razlika v der Altersunterschied)
doseči starost, starost ein Alter erreichen
(šolsko das Schulalter erreichen)
ki ni več v starost, starosti šolanja schulentwachsen
specifičen za starost, starost altersspezifisch

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

stercēia -ae, f (stercus) čistilka kakcev (iztrebkov, blata), „govnača“, dekla, ki čisti otroke, ko se pokakajo: Tert.

still¹ [stil]

1. samostalnik
miren, nepremičen, negiben; tih, nem, molčeč; nemoten; nepeneč se (pijača)

still champagne naravni (nešampanizirani) šampanjec
still as the grave molčeč kot grob
a still lake mirno jezero
still life tihožitje
the still small voice figurativno glas vesti
still water mirujoča voda
be still! molči!
keep still! bodi miren
to keep still about s.th. molčati o čcm
to lie (to sit) still nepremično ležati (sedeti)
to stand still mirno, nepremično stati, ustaviti se, ne se več premakniti
still waters run deep tiha voda bregove podira

2. samostalnik
poetično mir, tišina, molk
fotografija posamična fotografija, kamera za posamične posnetke
film fotografija, reklamna fotografija (nepremična) za film
pogovorno tihožitje
ameriško tih alarm ob požaru

in the still of night v nočni tišini, sredi noči

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
umiriti, pripraviti k molku, utišati; utihniti, umiriti se

to still one's fears pomiriti svoj strah
when the storm stills ko se bo vihar polegel

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

stîž ž v izrazu: dobra stiž dobro srečo! se reče, ko koga dohitimo

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

Strang, der, (-/e/s, Stränge) (Strick) vrv, konopec; von Haaren, Drähten: pramen, spletek; Medizin povezek; von Wolle: štrenica; Eisenbahn von Gleisen: tir, linija; Pflanzenkunde povesmo; beim Wagen: vprežni jermen; Technik Textilwesen predeno, povesmo; Chemie veriga; Technik Metallurgie gredica, beim Strangpressen: (iztisnjeni) profil; Elektrizität tuljava; Tod durch den Strang smrt z obešenjem; an einem Strang ziehen skup držati; über die Stränge schlagen figurativ pobezljati, biti lahkomiseln; wenn alle Stränge reißen v skrajni sili, ko vse odpove