Franja

cuit, e [kɥi, t] adjectif kuhan, pečen; žgan; familier uničen, izgubljen, ruiniran; populaire pijan

vin masculin cuit kuhano vino
terre féminin cuite žgana glina, terakota
c'est du tout cuit (familier) to je zelo preprosto
avoir son pain cuit imeti vsega dovolj do konca svojega življenja

culo m

1. pog. rit; zadnjica:
avere culo pren. imeti preklemansko srečo
che culo! temu se pravi sreča!
prendere, pigliare qcn. per il culo pren. komu se posmehovati, koga prevarati
essere come culo e camicia pren. biti kot rit in srajca
essere, avere una faccia di culo, da culo pren. biti nesramen; lažnivec, goljuf; biti grd kot smrtni greh

2. ekst. dno:
il culo di una bottiglia dno steklenice

3. vulg. zadnjik:
culo rotto slabš. homoseksualec, peder
fare il culo a qcn., metterlo in culo a qcn. pren. zagosti jo komu
mandare qcn. a fare in culo pren. poslati koga v rit, k vragu
farsi un culo così pren. namučiti se kot živina

culotte [külɔt] féminin

1. dokolenske, kratke hlače; ženske spodnje hlače

2. repina (meso pri repu)

3. velika izguba (pri igri)

4. pijanost

culotte de bain, de chasse, de cheval, courte de golf, de gymnastique kopalne, lovske, jahalne, kratke golfske, telovadne hlače
(familier) culotte de peau (figuré) omejen, zabit vojak
porter la culotte (figuré) nositi hlače
prendre une culotte imeti smolo (v igri)
(populaire) faire dans sa culotte podelati se v hlače
il tremble dans sa culotte (populaire, figuré) hlače se mu tresejo
user ses fonds de culotte sur les bancs de l'école (s)trgati hlače na šolskih klopeh

culpā, st.lat. colpa, -ae, f

1. krivda, krivica, pregrešek, prestopek: cum in homine nulla culpa inveniretur Ci., abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., in quo non modo culpa nulla, sed ne suspicio quidem potuit consistere Ci., culpā meā bellum esse natum Ci., carere culpā kom., Ci. idr., nusquam culpā (sc. suā) male rem gessit N., a culpa vacuus S., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S. ni moja krivda (nisem jaz kriv), da … , culpā amittere aliquid L., corrigere virtute culpam suam L., vitare culpam H., nullā pallescere culpā H., tantā stat praedita culpā Lucr., scit culpam in facto, non scelus, esse meo O., dare veniam culpae O., culpam ostenere, exsolvere T., expers culpae Suet.; pogosto (poseb. pri H.) v pl.: dedecorant bene nata (pectora) culpae H., seraque fata quae manent culpas etiam sub Orco H. S subjektnim gen.: ea molestissime ferre homines debent, quae ipsorum culpā contracta sunt Ci., o miserum paucorum culpā ordinem senatorium! Ci., accusare populi culpam, non accusatoris Ci., accusatorum culpā Val. Max., nullā ducis culpā T.; z objektnim gen.: ad quos culpa corrupti iudicii pertinebit Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt (so zvrnili na … ) Ci., Rabirium culpa delicti in discrimen capitis vocavit Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: ut hoc iam ante confirmem, in hoc uno genere omnīs inesse culpas istius maximas avaritiae, maiestatis, dementiae, libidinis, crudelitatis Ci. Posebne zveze: penes aliquem est culpa alicuius rei Ter., L., Traian. ap. Plin. iun. kdo je česa kriv, in culpā esse Ci., L., H. ali versari Ci., C. kriv biti (česa), naspr. extra culpam esse Ci., L. ne biti kriv, abest culpa ab aliqua re, npr.: quidquid acciderit, a quo mea culpa absit, animo forti feram Ci. česar nisem jaz kriv, česar nisem jaz zakrivil, abest culpa ab aliquo Q. kdo ni kriv, vacare (omni) culpā Ci. ali vacare culpā in aliqua re Ci. brez (vsake) krivde biti; hominem in culpa ponere Ci. za krivca imeti, conferre culpam (suam) in aliquem ali in aliquid Ci. ali transferre (omnem) culpam in alios, in se Ci. ali suam culpam transferre ad negotia S. ali inclinare omnem culpam in collegam L. (svojo, vso) krivdo zvračati na koga, na kaj, fortunam in culpam convertere Ci. komu njegovo usodo v krivdo šteti, tribuere aliquid alicuius culpae Corn., N., C. idr. kriviti koga česa, šteti mu kaj v krivdo.

2. occ.
a) (evfem.) krivda nečistosti, nečistost, moralni padec, greh: Val. Fl., Stat., coniugium vocat (amorem); hoc praetexit nomine culpam V., levis una mors est virginum culpae H., fecunda culpae saecula nuptias primum inquinavere H., nec falsā Clymene culpam sub imagine celat O., cognato poterit nomine culpa tegi O., culpa inter viros ac feminas vulgata T.
b) krivda nemarnosti, nemarnost, malomarnost: G. (Dig.), Ulp. (Dig.), si neque maiorem feci ratione malā rem nec sum facturus vitio (z razsipnostjo) culpāve minorem H.

3. met. (o bitjih) vzrok česa, krivec, krivka: continuo culpam ferro compesce V. zakolji kuge krivko = bolno ovco, sedula c. (= meretrix) Pr.

4. pren. hiba, napaka česa (naspr. laus dovršenost): operum et laudes et culpae Vitr.

cum², st.lat. com (prim. gr. ξύν, σύν s, z, κοινός = ep. ξυνός skupen) Com ostane nespremenjen pred labiali m, b, p in deloma pred samoglasniki: committere, combibere, comparare, comedere; med dvema samoglasnikoma in pred ng izgine m: coarguere, coemere, coercere, coire, cohaerere, cohibere, cognatus, cognoscere; včasih se samoglasnika stopita: cōgere iz coagere, cōpia iz coopia, coetus iz coitus, coepere (coepio) iz coipere in to iz coapere (coapio); pred palatalom i (= j), pred guturali in dentali ter pred labialoma f, v se m priliči v n: coniungere, coniugium, conicere (=conjicere), concurrere, congerere, conqueri, conducere, contendere, confirmare, connectere (toda bolje cōnectere), conserere, consul, con-sulere, convenire, conviva; likvidama se popolnoma priliči: colligere, colloqui, corruere, corrigere.

A. adv. (le v zloženkah) v pomenu

1. vkup, skupaj, skupno: dii consentes, continuus, concurrere, confluere, convehere, convenire, convocare, copia.

2. vkup = na tla, na drobno, na kose: collabi, concĭdere, concīdere, confindere, consecare, conscindere; pren. cohorrēre, cohorrescere.

3. vkup = drug ob (na) drugega, med seboj: collidere, contingere, contiguus, configere, colloqui.

4. skupno, vsi skupaj (sprva za označevanje množine, potem preneseno na posamezne pojme): conclamant omnes L., id omnium iussu comprobatur L., senatus cunctus consurgit Ci., consurrexit consul L., consurgens e convivio Caesaris T., complorare idr.

5. s, z = hkrati, obenem, so-, pri-: coheres, collibertus, competitor, conservus (conserva), cognomen, eum collaudat ac petit N. (prim. sl. zloženke: sodedič, soosvobojenec, sosed, sopriča, priimek).

6. čisto, docela, popolnoma, povsem, vseskozi: comedere, consumere, conficere, complere, concutere, compos idr.

B. praep. pred abl. (le pesn. tudi za njim: sanguine cum soceri O.). Osebnemu in povratno-osebnemu zaimku se pritika: mecum, tecum, secum, nobiscum, vobiscum; klas. večinoma tudi oziralnemu zaimku: quocum, quacum, quibuscum, pesn. in pri N., L., Cu. in Vell. tudi cum qua, cum quibus.

I.

1. s, z v pomenu spremstva, sožitja, druženja: semper ille antea cum uxore, tum sine ea Ci., nec … quaerere socios, cum quibus spem integram communicati non sint L., tecum venitque manetque; tecum discedet O., cum quîs (= quibus) simul ipse resedit O.; precej pogosto pri glag. mujenja (bivanja, prebivanja ipd.): esse, agitare, habitare, cenare, dormire, vivere cum aliquo, pa tudi pri glag. premikanja (hoje, pošiljanja ipd.): ire, abire, redire, cedere, mittere, dimittere, praemittere cum aliquo, secum ducere (deducere) aliquem idr.; (tudi o stvareh): semper aliquid secum afferunt tuae litterae Ci. ep., cum omnibus suis carris sequi, cum impedimentis venire C., aliquem cum litteris dimittere S., Polydorum auri quondam cum pondere magno infelix Priamus furtim mandarat alendum Threicio regi V. Pomni: Valerius cum exercitu in Aequos profectus L. z vojsko = v spremstvu vojske, spremljan od vojske, tako tudi: rex Hellespontum cum exercitu transiit, consul iam cum legionibus mare traiecit, duumviros navales cum classe Pisas ire, cum legionibus suis Pisis hiemare L.; toda: Caesar ea legione, quam secum habebat, militibusque, qui ex provincia convenerat, murum fossamque perducit C. ali: cum (consul) Pisas navibus venisset L.; v zadnjih dveh primerih so legio, milites in naves sredstvo (ne spremstvo) in zato stojijo v abl. instrumenti. Včasih pomeni cum s kom, v spremstvu koga = pod poveljstvom koga, pod nadzorstvom, varstvom, pokroviteljstvom, zaščito, stražo: nihil esse negotii … legionem, quae cum Cicerone hiemet, interfici C., eā (sc. viā) cum Magone equites Hispanorum praemissos L., reliquos cum custodibus in aedem Concordiae venire iubet S.; tako tudi: cum diis volentibus Ca. ali volentibus cum magnis diis Enn. ali cum diis bene iuvantibus L. ali cum superis Cl. pod varstvom (zaščito) … bogov, s pomočjo … bogov, v božjem imenu.

2. s, z v pomenu enotnosti, skupnosti, nerazdružljivosti pri vseh glag., ki označujejo (z)vezanje, skladanje, ujemanje, npr.: cum aliquo iungere, coniungere, conectere, sentire, consentire, congruere, in pri njihovih nasprotjih, npr.: cum aliquo disiunctum esse, distractum esse, differre, discrepare, dissentire, dissidēre. Poseb. v pomenu s čim ali kom vred: penetralia cum sacris O., cum satis (s setvami) arbusta simul O., Olympus cum dis O., ipse cum curru Cu. V tem pomenu cum opisuje in krepi
a) vezniško zvezo (z et, -que, ac, atque): in tabernaculo sellam auream cum sceptro et diademate iussit poni N. = sellam auream et sceptrum et diadema (troje kraljevskih znamenj), risus cum hilaritate coortus est N., negaretis hoc mihi cum diis L., Liber pater et cum Castore Pollux H., deum Palaemona dixit cum matre Leucotheē O. njega in (tudi) njegovo mater, Maenala transieram … et cum Cyllene gelidi pineta Lycaei O.; od tod tudi: abi hinc cum donis tuis tam lepidis Ter., abi hinc cum immaturo amore ad sponsum L., abi hinc cum tribunatibus et rogationibus tuis L. poberi se ti in tvoja tribunstva … Zaradi tega vezniškega pomena se vsa zveza pojmuje za množinsko in se zato (včasih) sklada s predik. v pl.: Demosthenes cum ceteris erant expulsi N., at Romae Lentulus cum ceteris … constituerant S., dux cum aliquot principibus capiuntur L., clamor cum plausu immplevere domos O.
b) pesn. se ta cum uporablja v smislu atrib. zveze: effigies nullo cum corpore O. brez telesa = breztelesna podoba, dapes cum sanguine O. krvava pojedina, teque pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn. ali genitor cum flumine sancto V.

3. s, z v pomenu skupnosti: quid mihi tecum (sc. est)? Ci. kaj je nama skupnega? quid mihi, inquit, cum ista summa sanctimonia ac diligentia? Ci., alia omnia sibi cum collega (esse) ratus L. da ima vse druge dolžnosti skupaj s tovarišem, unum imperium unumque magistratum habere cum ipsis L., quo magis mecum laetere V. tako kakor jaz, quod mecum ignorat H. česar ne ve kakor jaz ne; cum prīmīs = in prīmīs (imprimis) posebno, predvsem, pred vsem drugim: homo domi suae cum primis locuples Ci., sapiens videlicet homo cum primis nostrae civitatis Crassus ap. Ci., area cum primis ingenti aequanda cylindro V.; occ. v pomenu občevanja ali skupnega delovanja (sodelovanja) s kom = skupaj, v zvezi, zvezan, občujoč s kom, ob sodelovanju koga;
a) v prijateljskem smislu: cum aliquo se delectare ali se oblectare Ci., cum aliquo agere, loqui, colloqui, reputare Ci., od tod tudi secum reputare Ci. (sam) pri sebi; foedus, pacem facere cum aliquo Ci., quicum (= quocum) familiaritas fuerat, societas erat Ci., orationem habere cum multitudine Ci., facere cum aliquo Ci., N. idr. = stare cum aliquo N., L., O. na strani koga stati, koga pristaš biti, potegniti s kom, Varro cum iis, quas habebat, legionibus ulteriorem Hispaniam tueatur C., praedas bellicas imperatores cum paucis diripiebant S., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L.
b) v sovražnem smislu: cum aliquo pugnare Ci., N., L. ali confligere Ci., L. ali congredi C., N., Iust., Aur. ali contendere Ci., C., S. ali dimicare N., Corn., proelium committere cum aliquo Pl., Ci., C., N. idr., bellum gerere cum aliquo Ci., C., N., L. idr., causam belli cum Boccho habere S., rixa cum Lapithis H., nobiscum certate! O., queri cum aliquo O. pričkati se s kom. Redk.: adversus regem bellum gessit cum Aegyptiis N. zoper kralja na strani Egipčanov, v zvezi z Egipčani, tako tudi: arma ferre cum aliquo contra aliquem N.

4. s, z v pomenu imajoč kaj na (pri) sebi, oskrbljen (opremljen, oborožen) s čim, oblečen (odet, pokrit, obut) v kaj: illum dicis cum armis aureis Pl., esse cum catenis Pl. verige nositi, esse cum telo Ci. oborožen biti (kar je bilo v Rimu prepovedano), domi Caesaris deprehensum esse cum sica Ci., cum gladio cruento comprehensum esse in illo ipso loco Ci., cum telis impetum facere in aliquem Ci., cum armis, cum ferro eruptionem facere C., muliones cum cassidibus C. s čeladami na glavah, cursitare cum Sicyoniis (sc. calceis) Cor. v sikionskih čevljih, in hac officina praetor (Verres) … cum tunica pulla sedere solebat et pallio Ci., madidā cum veste gravatus V., cum bis trium ulnarum toga H., stabant cum vestibus atris O. v črnih oblačilih, agnus biceps cum quinque pedibus natus, porcus cum capite humano natus L., cum gravi vulnere ferri ex proelio, referri in castra L., cum febri domum redire Ci., navigare cum (v, na) navigio Ci. ep., esse cum imperio Ci. neomejeno oblast (vrhovno poveljstvo) imeti, tako tudi: aliquem cum imperio habere apud exercitum N. ali nemo cum imperio aut magistratu tenderet quoquam Suet. (esse in imperio = kako višjo državno službo opravljati); esse cum libro Ci. knjigo v rokah imeti, aliquem cum auro mittere S., aliquem pingere cum clipeo Plin., elephanti cum turribus Gell.; (o stvareh): salinum cum sale Pl., olla cum aqua Cu., duo pocula non magna, tamen cum emblematis Ci., naves cum commeatu C., scrinium cum litteris S., currus cum falcibus Gell.; v zvezi z num. ord. za označevanje obroditve: ager efficit cum octavo, cum decimo Ci. prinaša (rodi) osmeren, deseteren sad, ut ex eodem semine aliubi cum decimo redeat, aliubi cum quinto decimo Varr., cum centesima fruge agris fenus reddente terrā Plin.

5. cum označuje orodje ali sredstvo, ki spremlja dejanje; včasih je tak cum aliqua re le pojasnjujoče dopolnilo: acribus cum armis confligere Luc. ap. Non., silentio facto cum maxima voce conclamat Quadr. ap. Gell., ista cum lingua culos lingere Cat., caede caudam cum tabula aliqua non ponderosa P. Veg.; tako tudi gram. scribi cum littera quadam, npr.: terra in augurum libris scripta cum R uno Varr.

II.

1. v časovnem pomenu = hkrati z (s), obenem z (s), takoj (precej) po: abs te abii hinc hodie cum diluculo Pl., cum prima luce (tudi cum primo luci) Pomponii domum venisse dicitur Ci., cum ipsa luce Cu., cum primo lumine solis V. s prvim svitom, cum die surgente V. ko se je danilo, ob ranem jutru, cum die surgere O. s svitom, cum primo mane Leptim vehi Auct. b. Afr., exit cum nuntio Crassus C. takoj ko je prejel sporočilo, cum his nuntiis Roman ad consulendum redit L., nudo cum corpore patuit crimen O. takoj ko se je razgalila, cum tua vita Cu.; pogosto pesn.: cum sole V., cum luce O., cum sidere Cat.; cum okrepljen z adv.: pariter cum ortu (occasu) solis S., simul cum sole expergisci Ci., simul cum occasu solis egredi S., simul cum domo designavit templo Iovis fines L.

2. v načinovnem pomenu označuje postranske istodobne okoliščine = s, z, med čim, ob čem, ne brez; veže se ali s samim subst. ali s subst. v zvezi z atributom ter opisuje pogosto adv. modi: beate vivere, id est cum virtute vivere Ci. krepostno, pars deprehensa … cum cruciatu necabatur C. mučno, cum clamore in forum curritur L. kriče, cum silentio audiri ali ad aliquem convenire L. molče, tiho, saucios cum cura reficere S. skrbno, cum (magna) cura Ci. (prav) skrbno, cum (bona) gratia Ci. prav zlepa, prav z dobrim, cum (bona) pace Ci. povsem mirno, bona cum venia Ci. ali cum bona venia L. milostno, pa tudi = s slovesom (gl. venia), semper magno cum metu incipio dicere Ci., aliquid magno cum gemitu civitatis auferre Ci., obsides summa cum contumelia extorquere C., multis cum lacrimis obsecrare C. s solznimi očmi, magno cum periculo fugere C., maiore cum labore bellum conficere N. z večjim naporom, cum aliquo militum detrimento C. z znatno izgubo, summa cum laude C., summa cum celeritate ad exercitum redire Hirt., cum gratulatione et ingenti favore populi domum reduci L., cum multo sanguine Cu., legata ex testamento Iuliae Augustae cum fide ac sine calumnia repraesentata persolvit Suet.; cum označuje posledico, učinek = na (v) kaj: venit Lampsacum sum magna calamitate et prope pernicie civitatis Ci., magno cum periculo futurum, ut … C., quo factum est, ut … (Miltiades) Athenas magna cum offensione civium suorum rediret N. na veliko nejevoljo, maxima cum offensione patrum abire consulatu L., quo die ad Alliam cum exitio urbis foede pugnatum L., cum dolore Persarum Cu. Perzijcem v žalost. Načinovni pojem je opisan s konsekutivnim stavkom: ex insperato gaudium adfulserat cum eo, ut appareret … L. in to tako, da se je obenem pokazalo.

3. v omejevalnem pomenu = le z (s), toda le z (s): quibus videmus optabiles mortes fuisse cum gloria Ci. le če je bila slavna, ei omnia cum pretio honesta videbantur S. če je le (kaj) neslo; omejitev izraža finalni stavek: cum eo, ut … , cum eo, ne … , tudi cum eo, quod = (toda) le s tem pogojem (pridržkom), da (ne) … : Antium nova colonia missa cum eo, ut Antiatibus permitteretur L., cum eo tamen, ne quis … hoc cotidianum habeat Cels., obsequor voluntati tuae cum eo, ne dubites id opus geometrarum magis esse quam rusticorum Col., sit sane, quoniam ita tu vis, sed tamen cum eo, credo, quod sine peccato meo fiat Ci. ep., do tempori, ne hirta toga sit, … ne intonsum caput, … cum eo, quod … eadem speciosiora quoque sint, quae honestiora Q.

cumulare v. tr. (pres. cumulo) združiti, združevati; kopičiti (tudi pren.):
cumulare gli incarichi imeti hkrati več funkcij

cúnja (-e) f

1. straccio

2. (krpa) straccio, strofinaccio, canovaccio:
pren. imeti koga za cunjo trattare qcn. come un cane

3. pl. cunje pejor. stracci; vestito (logoro, vecchio):
hoditi okrog v cunjah portare addosso degli stracci, andare vestito di stracci

4. pren. tentennone

cuōre m

1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma

4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve

6. pl. igre srce (pri kartah)

7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči

8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca

curso moški spol tek, smer, potek; tečaj, kurz; učna doba; potek življenja

en el curso del mes v teku meseca
dar un curso imeti (voditi) tečaj
suspender el curso ne napraviti zaključnega izpita
estar en curso biti v teku
seguir (asistir) a un curso poslušati (obiskovati) predavanje
inauguración de los cursos začetek šolskega leta
cursos de vacaciones para extranjeros počitniški tečaji za tujce

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

cut⁴ [kʌt] pridevnik
narezan; skrajšan, zmanjšan, zreduciran; brušen; skopljen; ostrižen

cut and dried pripravljen; dolgočasen, šablonski
cut (over the head) pijan
cut out for s.th. ustvarjen za kaj
to have one's work cut out s trudom izvršiti; imeti mnogo dela

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

část honor m ; honra f

komu v čast en honor de; en homenaje de
njemu v čast en su honor
brez časti sin honor, deshonrado
čast komur čast a cada cual lo suyo
razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
(ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
izkazati čast komu rendir honor a alg
izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
smatrati za čast considerar (como) un honor

čèber (-bra) m tinozza, tino; bigoncio; mastello; pren.
imeti glavo kot čeber avere la testa pesante

čez¹ [é]
prislov: tja čez dort hinüber
tam čez dort drüben
in čez und darüber (do kolen in čez bis zum Knie und darüber), za številom und mehr (trideset let in čez dreißig Jahre und mehr)
pogovorno: čez dati (prepustiti) übergeben
čez dati/dajati (bruhati) sich übergeben
čez imeti (imeti na skrbi) sorgen für