Franja

tičáti

tičati v estar, hallarse (metido) en
vedno doma tičati estar siempre metido en casa
ključ tiči v vratih la llave está en la cerradura
za tem nekaj tiči aquí hay más de lo que parece
kdo tiči za tem? ¿quién está (oculto) detrás de todo eso?
kje vendar tiči? ¿dónde está metido?
tičati v delu estar metido de lleno en el trabajo
do vratu tičati v dolgovih estar entrampado hasta las orejas, estar metido en deudas

tíčati to be; to stick (v in)

tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
vedno doma tíčati to be a stay-at-home
on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
ključ tiči v vratih the key is in the lock

tik¹

1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an

2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)

típkati to type, to typewrite

jaz (si) sam tipkam I do my own typing

tísoč (-a)

A) m

1. mille:
od treh tisočev se jih je rešilo tristo di tremila se ne salvarono trecento

2. pren. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia:
steklo se je razletelo na tisoč koscev il vetro si frantumò in mille pezzettini

B) tísoč numer. inv.

1. mille (pl. mila):
šteti do tisoč contare fino a mille
tisoč ton mille tonnellate
knjiga je izšla v pet tisoč izvodih il libro è stato stampato in cinquemila copie

2. (za izražanje nedoločene večje količine) mille; migliaia; moltissimi, numerosissimi:
bilo jih je tisoč in tisoč erano migliaia e migliaia
imeti tisoč izgovorov avere mille scuse
pren. gornjih deset tisoč l'alta società

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

do tja jusque-là
tja čez par-dessus
tja grede à l'aller, en y allant
tja in nazaj aller et retour

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tláka zgodovina socage, soccage; statute labour; compulsory labour (ali service); figurativno drudgery

delati tláko zgodovina to do soc(c)age-service; to do compulsory (ali enforced) labour; figurativno to toil, to slave, to drudge

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
do neke (določene) tóčke to a certain extent
njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
boleča tóčka (one's) sore point
izhodiščna tóčka starting point, point of departure
mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
sporna tóčka point at issue
stična tóčka point of contact
kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
zmaga po tóčkah winning on points
dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
izgubiti po tóčkah to lose on points
premagati po tóčkah koga to outpoint someone
priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock

tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

točka za točko point par point
po točkah (šport) aux points
glavna točka point principal (ali essentiel)
kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
izhodiščna točka point de départ
kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
do neke točke jusqu'à un certain point
na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse

tóčka punto m ; (dnevnega reda) asunto m ; (pogodbe) cláusula f , artículo m ; (pogovora, zadeve) cuestión f asunto m ; šp tanto m ; (boks) punto m

točka za točko punto por punto
glavna (kritična, odločilna, občutljiva, sporna, mrtva, triangulacijska) točka punto cardinal (crítico, decisivo, sensible, litigioso, muerto, de triangulación)
najnižja točka el punto más bajo
najvišja točka (višek) el punto culminante
izhodiščna točka punto de partida (ali de salida)
ranljiva, šibka točka el punto débil (ali flaco)
do (neke) določene točke hasta cierto punto
složen v eni točki de acuerdo sobre un punto
ocenjevanje s točkami, po točkah puntuación f
ocenjevati po točkah puntuar
priti do mrtve točke llegar a punto muerto
premagati (zmagati, izgubiti) po točkah derrotar (ganar, perder) por puntos

tóčno puntualmente; a la hora; exactamente

točno ob petih a las cinco en punto
do milimetra točno exacto al milímetro
točno! (takó je!) ¡exacto!
priti, prispeti točno llegar puntual

tód par ci, par là

od tod d'ici, de là
do tod jusqu'ici, jusque-là, jusqu'à cet endroit

tóda but; however

tóda vendar but yet, still, nevertheless; all the same; for all that
on bi mogel to napraviti, tóda vem, da ne bo he can do it, but I know he will not

toleránten (strpen) tolerant; (odporen, medicina) tolerant (proti drogam of drugs)

izkazati se tolerántnega do... to show tolerance for

tolerántnost toleration

pokazati tolerántnost to show tolerance (do česa for something)