Franja

pésem (-smi) f

1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi

2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci

3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici

pesimistično prislov
(negativno) ▸ pesszimistán, pesszimisztikusanNa življenje gleda pesimistično, jaz pa gledam optimistično. ▸ Ő pesszimistán tekint az életre, én pedig optimista módon.
Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. ▸ A legtöbbször pesszimista beállítottságúak, és negatívan gondolkodnak.

petreus 3 (ali iz petra ali pa iz Petrus) skalen ali Pétrov: pedes Aug.

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

pezdír (-ja) m bot. canapule (della canapa, del lino); bibl.
pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne nota il fuscello nell'occhio del prossimo e non vede la trave nel proprio

Phaëthōn -ontis, m (Φαέϑων = „Sveteči“) Faetónt

1. bogoslužni vzdevek boga Helija (Sola): V., Sil.

2. Helijev (Solov) in Klimenin sin. V znak, da ga priznava za svojega sina, mu je oče dovolil, da je vozil sončni voz. Ker pa je neizkušeni mladenič z njim nerodno ravnal, je prišel preblizu Zemlji in jo zažgal. Da bi preprečil najhujše, ga je Zevs (Jupiter) ubil s strelo: Ci., O.; od tod: Phaetontem orbi terrarum educare Suet. = nerodnega, vsemu svetu pogubnega vladarja. — Od tod Phaëthontias -adis, f (Φαεϑοντιάς) Faetóntova; subst. Phaëthontiadēs -um, f Faetontiáde, Faetóntove sestre, ki so tako objokovale svojega brata, da so jih bogovi spremenili v topole (po drugih v jelše), njihove solze pa v jantar: V., O., Sen. tr. Phaëthontis -idis, f (Φαεϑοντίς) Faetóntida, Faetontova sorodnica, Faetontova sestra; atrib.: volucris O. = labod, v katerega je bil spremenjen Faetontov sorodnik, Stenelov sin (gl. Cycnus), gutta Mart. (solza Faetontove sestre =) jantar. Phaëthontius 3 (Φαεϑόντιος) Faetóntov, faetóntski: ora Sil. sončni sij, sončna krogla. Phaëthontēus 3 (Φαεϑόντειος) Faetóntov, faetóntski: ignes O., umbra Mart. topol (gl. zgoraj Phaëthontiadēs).

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

Phalērum -ī, n (Φάληρον) Falêron, najstarejše atensko pristanišče, vzhodno od Pireja; z mestom ga je povezovalo dolgo zidovje, k pristanišču pa je spadal tudi tržič Falêr (Phalērus, Φάληρος δῆμος). — Od tod Phalēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Φαληρεύς) iz Falêrona, Falerónec: Demetrius Phalereus Demetrij Faleronec (iz Falerona, Faleronski), atenski vladar (gl. pod Dēmētrius): Ci., N., Ph., Q., imenovan tudi samo Phalereus: Ci. Phalēricus 3 (Φαληρικός) falêrski, falerónski: portus N., fons Plin.; subst. Phalēricus -ī, m (sc. portus) falêrsko (falerónsko) pristanišče: Ci.

phoenīx¹ -īcis, (gr. φοίνιξ)

1. m féniks, bajeslovni ptič, ki se je baje vsakih 500 let sam sežgal na svojem gnezdu, iz njegovega pepela pa je vstal mlad feniks: O., T., Sen. ph., Aur.

2. f palma: Plin.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

piano prislov
glasba (značilnost skladbe) ▸ piano
Začel je imenitno, z divjim, polnim, napadalnim tonom, potem pa je igral bolj in bolj piano. ▸ Nagyszerűen, vad, telt és támadó hangvétellel kezdett, aztán egyre inkább pianóba ment át.

piflar samostalnik
1. izraža posmeh (marljiv šolar) ▸ stréber
Pridne dijake nekateri sovrstniki zelo radi zmerjajo s piflarji. ▸ A szorgalmas tanulókat egyes évfolyamtársaik szeretik strébernek gúnyolni.
Če bo sredi septembra prosil sošolce za zvezke, ga bodo imeli za piflarja. ▸ Ha szeptember közepén elkéri az osztálytársai füzeteit, strébernek fogják tartani.

2. lahko izraža negativen odnos (kdor se rad uči in raziskuje) ▸ okostojás, približek prevedka ▸ kocka
Računalniki že zdavnaj niso več samo za dolgočasne znanstvenike in piflarje. ▸ A számítógépek már réges-rég nem csak az unalmas tudósoknak és az okostojásoknak valók.

3. lahko izraža kritiko (kdor se uči na pamet) ▸ biflázó, magoló
Piflar je nekdo, ki se goro podatkov nauči na pamet, potem pa to zelo hitro tudi pozabi. ▸ A biflázó olyasvalaki, aki egy halom adatot bemagol, majd nagyon gyorsan el is felejti.

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.

1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia

2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)

3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno

pijanski pridevnik
(o pijanosti ali pijancih) ▸ részeges, ittas, iszákosHitrost je eno, pijanska vožnja pa nekaj čisto drugega. ▸ A sebesség egy dolog, az ittas vezetés pedig valami teljesen más.
Povezane iztočnice: pijanski delirij

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

pivo samostalnik
(pijača) ▸ sörNekaj trenutkov je sedel, potem pa si je nalil kozarec piva. ▸ Néhány pillanatig elüldögélt, majd töltött magának egy pohár sört.
Pokazal jim je postopek izdelave piva in največji pivovarski muzej v Evropi. ▸ Megmutatta nekik a sörkészítés folyamatát és Európa legnagyobb sörfőzési múzeumát.
Marko pride v gostilno in naroči dve kosili in dve pivi. ▸ Marko megérkezik a vendéglőbe, és rendel két ebédet meg két sört.
Povezane iztočnice: svetlo pivo, temno pivo, malo pivo, točeno pivo, nefiltrirano pivo, pšenično pivo, Guinnessovo pivo, brezalkoholno pivo, veliko pivo

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.