Franja

Zadetki iskanja

  • mrt|ev1 (-va, -vo) tot, gestorben
    klinično mrtev medicina klinisch tot
    (brez znakov življenja) leblos
    čisto mrtev mausetot
    napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
    navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
    medicina za ude: abgestorben
    lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
    figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
    biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
    delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
    do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
    pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
    pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
    daritev mrtvemu das Totenopfer
    čaščenje mrtvih die Totenehrung
    knjiga mrtvih das Totenbuch
    kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
    kult mrtvih der Totenkult
    mesto mrtvih die Totenstadt
    obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
    vstati od mrtvih auferstehen
    reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mrtvák cadavre moški spol

    plavati mrtvaka faire la planche; (neživahen človek) homme moški spol sans vivacité (ali entrain, dynamisme)
  • Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

    2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

    3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.
  • Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

    1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

    2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

    3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

    4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

    5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

    6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

    7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.
  • mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

    dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
    au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
    mur d'appui, de parapet prsobran
    mur d'assaut (sport) plezalna stena
    le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
    mur de cloison vmesna stena, prestenek
    mur de clôture ograjni zid
    mur d'enceinte mestno obzidje
    mur de face čelna stran (zgradbe)
    Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
    mur mitoyen, coupe feu požarni zid
    mur orbe slepa stena
    mur de séparation ločilni zid
    mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
    cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
    se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
    les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
    coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
    (se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
    être le dos au mur ne môči zbežati
    mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
    sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)
  • mutilus1 3 (sor. z gr. μίτυλος, μύτιλος okrnjen, brez rogov, μυστίλλω kosam (meso)) okrnjen, krnjav, krn(j)ast, zakrnel, nerazvit, izmaličen, pohabljen, kebast (= prekratek, premajhen): homo Cod. Th. okrnjenec, krnjavec (= človek, ki si je odsekal prste na roki), grabatulus uno pede mutilus Ap., litterae Gell.; poseb. o rogati živini okrnjen = z okrnjenimi rogovi, kuljav, omuljen: bos Varr. okrnjenec, kuljavec, aries, capella Col., mutilae sunt cornibus (sc. alces) C. imajo topo rogovje; pren.: mutilus minitaris H. s topim (= z neoboroženim) čelom, mutila quaedam et hiantia loqui Ci., mutila sentit quaedam et decurtata Ci.
  • mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

    1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

    2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.
  • múzičen (-čna -o) adj. musicale:
    muzičen človek una persona musicale
    redko muzična vzgoja educazione musicale
  • nacer [-zc-] roditi se, rojen biti, na svet priti; napočiti (dan); izvirati, nastati, začeti se; ven priti, priti iz

    nacer con (buena) estrella, haber nacido de pie(s) biti rojen pod srečno zvezdo
    nacer en viernes (en martes), haber nacido de cabeza biti nesrečnik, biti rojen pod nesrečno zvezdo
    hoy ha nacido este hombre ta človek se je danes spet rodil, tj. ušel je smrtni nevarnosti
    al nacer el día ob dnevnem svitu
    nadie nace sabiendo (enseñado) nihče ne pade učen z neba
    no con quien naces, sino con quien paces povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
  • načêlen based on principles; principled; fundamental

    načêlen človek a man of principle
    načêlno vprašanje a question of principle
    načêlno prislov on principle; fundamentally
  • načêlen (-lna -o) adj.

    1. di principio, di massima; sistematico:
    načelno nasprotovanje opposizione sistematica
    načelno stališče presa di posizione di massima
    načelno vprašanje (questione di) principio

    2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
    načelen človek uomo di principi
  • načítan well-read, widely read; of vast reading; erudite

    zelo načítan človek a man of vast (ali extensive) reading
    ona je zelo načítana she is well-read
  • nadárjen (-a -o) adj. pieno di talento, dotato, portato, capace:
    nadarjen za jezike, za matematiko dotato per le lingue, la matematica
    nadpovprečno, povprečno nadarjen človek persona molto dotata, mediocremente dotata
    biti nadarjen za umetnost, biti glasbeno nadarjen avere il genio dell'arte, avere attitudine per la musica
  • nadpovpréčno adv. sopra la media:
    nadpovprečno nadarjen superdotato
    pren. nadpovprečno nadarjen človek aquila
  • nagec samostalnik
    1. (gol človek) ▸ meztelen [ember]pucér [ember]mezítelen [ember]
    Poze nagcev so na skoraj vseh njegovih umetninah enake. ▸ Szinte minden műalkotásán ugyanolyan pózban láthatók a mezítelen emberek.
    Le redko se zgodi, da bi po središču Ljubljane hodili nagci. ▸ Ritkán történik meg, hogy pucér emberek sétálnak Ljubljana központjában.
    Okrog polnoči so občani obvestili policijo, da ob cesti za izolsko bolnišnico hodi nagec. ▸ Éjfél körül a lakosok értesítették a rendőrséget, hogy egy férfi meztelenül sétál a kórház mögötti úton.
    Spencer je znan po tem, da rad posname kar največjo množico nagcev na kar najbolj znanem mestu. ▸ Spencer híres arról, hogy szívesen készít fényképet pucér emberek lehető legnagyobb tömegéről a lehető legismertebb helyeken.

    2. ponavadi v množini, lahko izraža negativen odnos (nudist) ▸ pucérkodó, nudista
    Prizadevanja lokalnih oblasti, da bi nagci izpraznili plažo ali pa vsaj zakrili svoje intimne predele, niso obrodila sadov. ▸ Nem vezettek eredményre a helyi hatóságok erőfeszítései, hogy a pucérkodókat rávegyék a strand elhagyására, vagy legalább arra, hogy takarják el az intim testrészeiket.
  • naglušen pridevnik
    (ki ima okvaro sluha) ▸ hallássérült, nagyothalló
    naglušna oseba ▸ hallássérült személy
    naglušen otrok ▸ hallássérült gyermek
    naglušen človek ▸ hallássérült
    biti naglušen ▸ nagyothalló
    postajati naglušen ▸ nagyothallóvá válik
    močno naglušen ▸ erősen hallássérült
    malce naglušen ▸ kicsit nagyothalló
    gluhi in naglušni učenci ▸ siket és hallássérült tanulók
    Včasih se mi celo zazdi, da sem postala malo naglušna. ▸ Néha úgy tűnik, hogy már enyhén nagyot hallok.
  • nagónski (-a -o) adj. istintivo; psiht. istintuale:
    nagonski odpor do česa repulsione istintiva per qcs.
    nagonski človek istintivo
    nagonsko spoznavanje intuizione
  • nakraj predl. z rod.
    1. poleg, blizu, na robu: nakraj sela blizu vasi; sjedio je nakraj postelje; nakraj varošice držao je kafanu na koncu mesta je imel kavarno
    2. čovjek nakraj srca preobčutljiv, zamerljiv človek, človek nagle jeze
    3. to mi nije ni nakraj pameti to mi še na misel ne pride
    4. nakraj kraja končno, nazadnje, konec koncev; nakraj svijeta, nakraj sveta daleč, za deveto goro
  • napadálen (-lna -o) adj. aggressivo, offensivo; d'assalto:
    napadalno in obrambno orožje arma di offesa e di difesa
    napadalna vojna guerra di aggressione
    napadalen človek individuo aggressivo
    šport. napadalna vrsta linea d'attacco, attaccanti