Franja

mou, mol; molle [mu, mɔl; mɔl] adjectif mehek (tudi figuré), militaire; vlažno topel (vreme); medel, počasen, brez energije, neenergičen; figuré brez volje, popustljiv; slaboten, pomehkužen

un mol oreiller mehek zglavnik
fromage masculin mou mehek sir
cire féminin, pâte féminin molle (figuré) človek brez volje, mevža
cot masculin, chapeau masculin mou mehek ovratnik, klobuk
avoir les jambes molles (figuré) imeti mehka kolena
mener une vie molle živeti pomehkuženo življenje
n'opposer qu'une molle résistance nuditi le šibek odpor

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

mózeg (-zga) m

1. anat. midollo:
hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
lobanjski mozeg cervello
mozgi midollame
pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

2. pog.
do mozga completamente
izčrpan do mozga completamente esausto
pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante

možàt manly; manful; virile; courageous; masculine

možàt človek a he-man

mrcína (pejorativno) animal moški spol , (sale) bête ženski spol ; (pasja) familiarno cabot moški spol , clebs moški spol , clébard moški spol

kosmata mrcina ours moški spol
(človek) (psovka) charogne ženski spol, crapule ženski spol, canaille ženski spol, saligaud moški spol

mrt|ev¹ (-va, -vo) tot, gestorben
klinično mrtev medicina klinisch tot
(brez znakov življenja) leblos
čisto mrtev mausetot
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
medicina za ude: abgestorben
lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
daritev mrtvemu das Totenopfer
čaščenje mrtvih die Totenehrung
knjiga mrtvih das Totenbuch
kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
kult mrtvih der Totenkult
mesto mrtvih die Totenstadt
obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
vstati od mrtvih auferstehen
reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mrtvák cadavre moški spol

plavati mrtvaka faire la planche; (neživahen človek) homme moški spol sans vivacité (ali entrain, dynamisme)

Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.

Mūnātius 3 Munácij(ev), ime rim. plebejskega rodu s priimkom Plancus Plank. Poseb. znani so:

1. L. Munatius Plancus Lucij Munacij Plank, Cezarjev privrženec in legat, z Lepidom konzul l. 42, Antonijev pristaš, a je pred bitko pri Akciju prestopil k Oktavijanu, za katerega je l. 27 svetoval naziv Augustus; neznačajen, nepošten in sebičen človek, ki je znal plašč obračati po vetru. S Ciceronom sta si pridno dopisovala: Ci. ep., C., Vell.

2. T. Munatius Plancus Bursa Tit Munacij Plank Burza, brat prejšnjega, tr. pl. l. 52, Milonov nasprotnik, Pompejev privrženec; dal se je na milost in nemilost Cezarju, ki mu je vrnil prejšnji stan. V vojni za Mutino je služil pod Antonijem: Ci.

3. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank, brat prejšnjega; l. 44 je služil Cezarju, pretor l. 43, pozneje se je prizadevno bojeval pod poveljstvom svojega starejšega brata Lucija na čelu konjenice, vendar se je moral zaradi bolezni vrniti v Rim: Ci. ep.

4. Cn. Munatius Plancus Gnej Munacij Plank (posinovljen L. Plautius Plancus Lucij Plavtij Plank) brat prejšnjih treh; prišel je na listo Antonijevih proskribirancev, umrl pa je na begu: Val. Max.

5. T. Munatius Tit Munacij, ki sta ga odlikovali prudentia in fides: Ci. ep.

6. neki Munatius Gallus Munacij Gal; omenja ga: Mart.

7. Munatia Plancīna Munacija Plancina, soproga Gneja Pizona; vedela je za (namišljeno) zastrupitev Germanika in je v strahu pred obtožbo naredila samomor: T.

mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
mur d'appui, de parapet prsobran
mur d'assaut (sport) plezalna stena
le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
mur de cloison vmesna stena, prestenek
mur de clôture ograjni zid
mur d'enceinte mestno obzidje
mur de face čelna stran (zgradbe)
Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
mur mitoyen, coupe feu požarni zid
mur orbe slepa stena
mur de séparation ločilni zid
mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
(se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
être le dos au mur ne môči zbežati
mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)

mutilus¹ 3 (sor. z gr. μίτυλος, μύτιλος okrnjen, brez rogov, μυστίλλω kosam (meso)) okrnjen, krnjav, krn(j)ast, zakrnel, nerazvit, izmaličen, pohabljen, kebast (= prekratek, premajhen): homo Cod. Th. okrnjenec, krnjavec (= človek, ki si je odsekal prste na roki), grabatulus uno pede mutilus Ap., litterae Gell.; poseb. o rogati živini okrnjen = z okrnjenimi rogovi, kuljav, omuljen: bos Varr. okrnjenec, kuljavec, aries, capella Col., mutilae sunt cornibus (sc. alces) C. imajo topo rogovje; pren.: mutilus minitaris H. s topim (= z neoboroženim) čelom, mutila quaedam et hiantia loqui Ci., mutila sentit quaedam et decurtata Ci.

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

múzičen (-čna -o) adj. musicale:
muzičen človek una persona musicale
redko muzična vzgoja educazione musicale

nacer [-zc-] roditi se, rojen biti, na svet priti; napočiti (dan); izvirati, nastati, začeti se; ven priti, priti iz

nacer con (buena) estrella, haber nacido de pie(s) biti rojen pod srečno zvezdo
nacer en viernes (en martes), haber nacido de cabeza biti nesrečnik, biti rojen pod nesrečno zvezdo
hoy ha nacido este hombre ta človek se je danes spet rodil, tj. ušel je smrtni nevarnosti
al nacer el día ob dnevnem svitu
nadie nace sabiendo (enseñado) nihče ne pade učen z neba
no con quien naces, sino con quien paces povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si

načêlen based on principles; principled; fundamental

načêlen človek a man of principle
načêlno vprašanje a question of principle
načêlno prislov on principle; fundamentally

načêlen (-lna -o) adj.

1. di principio, di massima; sistematico:
načelno nasprotovanje opposizione sistematica
načelno stališče presa di posizione di massima
načelno vprašanje (questione di) principio

2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
načelen človek uomo di principi

načítan well-read, widely read; of vast reading; erudite

zelo načítan človek a man of vast (ali extensive) reading
ona je zelo načítana she is well-read

nadárjen (-a -o) adj. pieno di talento, dotato, portato, capace:
nadarjen za jezike, za matematiko dotato per le lingue, la matematica
nadpovprečno, povprečno nadarjen človek persona molto dotata, mediocremente dotata
biti nadarjen za umetnost, biti glasbeno nadarjen avere il genio dell'arte, avere attitudine per la musica

nadpovpréčno adv. sopra la media:
nadpovprečno nadarjen superdotato
pren. nadpovprečno nadarjen človek aquila