Franja

Zadetki iskanja

  • trpljenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Leiden, das Leid
    Kristusovo trpljenje das Leiden Christi, die Leidensgeschichte Christi
    … trpljenja Leidens-, Leid-
    (čas Leidenszeit, izkušnja Leiderfahrung, mesto die Leidensstätte, pot der Leidenspfad, pritisk der Leidensdruck)
    umetnina: podoba trpljenja das Erbärmdebild
  • tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

    se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
    bon à tuer (figuré) neznosen
    il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
    tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
    tuer le temps ubijati čas
    tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
    (familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
    tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
    ceci tuera cela novo bo ubilo staro
    se tuer de travail garati, ubijati se z delom
    je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
    il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
    tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga
  • tumble out neprehodni glagol
    zlesti iz postelje

    it is time to tumble out čas je, da se vstane
  • tumēscō -ere, tumuī (incoh. k tumēre)

    1. zače(nja)ti otekati (zatekati), nabuhniti (nabuhovati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), oteči (otekati), zateči (zatekati), nabuhniti: Sen. ph. idr., tumescentia vulnera T., inflata colla tumescunt O.

    2. metaf.
    a) (raz)burkati (razburkavati) se, posta(ja)ti razburkan (viharen): freta tumescere ventis iussit O.
    b) razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, vzkipe(va)ti, (vz)rasti (vzraščati): ora tumescunt O., rabie succensa tumescit Cl.
    c) napihniti (napihovati) se, prevze(ma)ti se, posta(ja)ti prevzeten (ošaben, nadut, napihnjen), prevzetovati: mens tumescit inani persuasione Q., tumescunt serviles animi Cl.
    d) occ. pesn. nastajati, vnemati se, pripravljati se, kuhati se, vreti, plamteti: operta tumescere bella V., mors Drusi iam pridem tumescens bellum (ki je hotela že davno izbruhniti, ki se je že lep čas pripravljala) excitavit Italicum Vell.
  • turare

    A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
    turare la bottiglia začepiti steklenico
    turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
    turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
    turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

    B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se
  • turn1 [tə:n] samostalnik
    vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
    figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
    ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
    figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
    nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
    pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
    tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
    šport trojka (pri drsanju)
    množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

    turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
    at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
    before one's turn preden smo na vrsti
    by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
    every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
    in turn po vrsti
    in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
    out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
    to a turn izvrstno
    a turn of anger napad jeze
    turn of the century konec stoletja
    a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
    a turn to the left zavoj na levo
    turn of life medicina klimakterij
    the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
    done to a turn (s)pečen kot treba
    hand's turn ročno delo
    to be of humorous turn imeti smisel za humor
    to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
    he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
    whose turn is it? kdo je na vrsti?
    now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
    the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
    the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
    to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
    he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
    one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
    to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
    to give s.o. a turn prestrašiti koga
    to have a turn for languages ima dar za jezike
    he has a curious turn of mind čudnega značaja je
    I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
    left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
    we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
    don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
    it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
    to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
    to take a turn to the right zaviti na desno
    to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
    to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
    to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
    disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje
  • turn to prehodni glagol
    zaposliti
    neprehodni glagol
    lotiti se (dela), oprijeti se (česa), začeti delati, krepko delati

    all were turned to vsi so bili (vneto) zaposleni
    you must turn to again! znova se morate lotiti!
    it's time we turned to čas je, da bi se lotili (dela)
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • twiddle [twidl]

    1. samostalnik
    vrtljaj, majhen obrat, zasuk

    2. prehodni glagol
    (za)vrteti, obračati sem in tja
    neprehodni glagol
    igrati se (with s čim)
    vrteti se

    to twiddle one's thumbs (ali fingers) figurativno vrteti palce (od dolgočasja), čas presti, lenariti
  • überfällig zakasnel, zapoznel; Wechsel: zapadel; že zdavnaj potreben/na vrsti; X ist überfällig za X je že skrajni čas
  • ubijálstvo homicidio m ; asesinato m

    čas ubijalstvo (fig) matar el tiempo
    ubijalstvo se (z delom) matarse a trabajar; afanarse, tronzarse
    ubijalstvo se s posli atarearse con (ali en) los negocios
    ubijalstvo si glavo fam romperse la cabeza, devanarse los sesos; cavilar
  • ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer

    čas ubijati (figurativno) tuer le temps
    ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
    ubijati se z delom se tuer au travail
    ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • ubi|ti1 (-jem) ubijati

    1. töten (se sich), erschlagen, umbringen (se sich)
    ne ubiti leben lassen
    pravo ubiti na mah totschlagen

    2.
    figurativno ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen
    čas: herumbringen, totschlagen (da ubijemo čas um die Zeit herumzukriegen)
    še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • ukrásti (ukrádem)

    A) perf. ➞ krasti

    1. rubare, prendere, sottrarre, trafugare, arraffare; pren. pog. spolverare, grattare, fregare:
    ukrasti denarnico rubare il portafoglio
    ukrasti uro rubare l'orologio

    2. pren. rubare:
    ukrasti komu čas rubare il tempo a qcn.

    B) ukrásti se (ukrádem se) perf. refl. sgattaiolare; introdursi furtivamente, penetrare di soppiatto:
    ukrasti se iz hiše sgattaiolare di casa
    ukrasti se v dvorano penetrare furtivamente nella sala
  • umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
    po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
    tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
    tehnika čas umirjanja die Einstellzeit
  • unbestimmt nedoločen; unbestimmtes Fürwort nedoločni zaimek; unbestimmter Artikel nedoločni člen; von unbestimmter Dauer za nedoločen čas
  • unborn [ʌnbɔ́:n] pridevnik
    (še) nerojen; bodoč

    ages unborn prihodnji, bodoči, čas(i)
  • up2 [ʌp] pridevnik
    ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
    pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

    the up coach kočija, ki vozi navkreber
    up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
    up platform peron za vlake v mesto
    up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
    the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
    1 d up povišana (cena) za 1 peni
    up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
    already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
    to be up late dolgo čuti, bedeti
    to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
    he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
    to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
    to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
    to be up against opposition naleteti na odpor
    to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
    to be one up šport biti za točko boljši
    up for pripravljen za
    to be up for election biti na volilni listi
    to be up biti na čelu
    to be up in years biti že v letih
    to be up for examination opravljati (delati) izpit
    to be up for sale biti naprodaj
    to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
    the fire is up ogenj plamti, plapola
    the game is 10 points up igra se do 10 točk
    the game is up igre je konec (tudi figurativno)
    he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
    how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
    the hunt is up lov je odprt
    it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
    his temper is up razburjen je
    the storm is up navtika vihar besni
    Parliament is up parlament je končal zasedanje
    time is up čas je potekel
    there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
    what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
    prices are up cene se dvigajo
    school is up pouk se je končal
    I was up at six bil sem pokonci ob šestih