Franja

visitar obiskati; pregledati, preiskati; inšpicirati; uradno obiskati; figurativno kaznovati

visitar tabernas obiskovati gostilne, popivati
volver a visitar zopet obiskati
dejar de visitar nič več ne obiskati
visitarse medsebojno se obiskovati

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

vista f

1. vid; pogled:
organi della vista vidni organi
a prima vista na prvi pogled; pren. površno
a vista ekon. na vpogled
a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
di vista površno
in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
punto di vista pren. mnenje, gledišče
avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
guardare a vista stalno nadzorovati
mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

2. pogled, razgled:
dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

3. videz, izgled:
far bella vista biti lep, prijeten za pogled
far vista di delati se, pretvarjati se

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

Vologēsēs (Vologaesēs) -is, acc. -ēn, m (T.) in Vologēsus -ī (Suet., Plin.) Vologéz, ime več partskih kraljev iz rodu Arzakidov (Arsacidae).

vote¹ [vóut] samostalnik
volilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet
zastarelo zaobljuba, vroča želja, molitev

the vote volilna, glasovalna pravica
Army vote izglasovani krediti za vojsko
vote (of credit) v parlamentu izglasovani krediti
the casting vote odločujoči glas
floating vote (negotovi) glasovi nevtralnih poslancev
the Socialist vote socialistični glasovi
a vote of confidence glasovanje o zaupnici
women have the vote ženske imajo volilno pravico
women have been granted the vote ženskam so dali volilno pravico
to cast vote glasovati, oddati glas
to count the votes prešteti (volilne) glasove
to get out the vote pregovoriti volilce, da glasujejo
to give one's vote to (ali for) oddati svoj glas, glasovati za
the Labour vote will increase at the next election delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvah
to have a vote imeti pravico do glasovanja
to propose a vote of thanks to the speaker predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govorniku
to put s.th. to the vote dati kaj na glasovanje
the Government received a vote of confidence vlada je dobila zaupnico
to split one's vote glasovati za dva ali več
to take a vote on a question glasovati o nekem vprašanju

vow¹ [váu] samostalnik
svečana obljuba, prisega
religija zaobljuba

vow of secrecy obljuba tajnosti, molčečnosti
lover's vows obljuba zvestobe
monastic vow samostanska zaobljuba
marriage vows obljuba zakona
to break a vow prelomiti obljubo
to perform a vow izpolniti (držati) obljubo
to take the vows religija zaobljubiti se (za redovnika, -ico), iti v samostan
I have taken a solemn vow not to smoke any more svečano sem obljubil, da ne bom več kadil

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vprašánje (-a) n

1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
zasuti z vprašanji bombardare di domande
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
lit. retorično vprašanje domanda retorica

2. questione, problema:
manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
vprašanje beguncev il problema dei profughi
gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
denar ni vprašanje non è problema di soldi

vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
vprašati za ceno chiedere il prezzo
vprašati po imenu chiedere il nome
vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
vprašati za dovoljenje chiedere permesso
vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
vprašati za račun chiedere il conto
vprašati po zdravju informarsi sulla salute
vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

2. interrogare:
vprašati učenca interrogare l'alunno
vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
PREGOVORI:
kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi

vrédnost (-i) f

1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato

5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

vrelišče samostalnik
1. (temperatura) ▸ forráspont
2. (vrhunec zaostritve) ▸ forráspontNotranjepolitična trenja v Izraelu se približujejo vrelišču, ko vse več politikov omenja nevarnost državljanske vojne. ▸ A belpolitikai viszályok Izraelben a forrásponthoz közelednek, egyre több politikus veti fel a polgárháború lehetőségét.
Dopoldne se protesti po vsem mestu stopnjujejo do vrelišča. ▸ Délelőtt a tüntetések az egész városban a forráspontig fokozódnak.

3. (žarišče) ▸ központ
Romunija je zadnja leta kreativno vrelišče evropskega filma. ▸ Románia az utóbbi években az európai film alkotóközpontja.
Ljubljana je postala vrelišče novih zamisli in sodobna prestolnica. ▸ Ljubljana az új elképzelések központja és modern főváros.

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vŕzino kȍlo s
1. po ljudski veri kraj, kjer rajajo čarovnice, raj čarovnic
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: pakao se napravio od njihove varoši, jedno vrzino kolo od nerazumljivih poslova; taj je bio i na vrzinu kolu ta zna več kot hruške peči

vsakodneven pridevnik
1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napiZačelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
Sopomenke: dneven

2. (običajen) ▸ mindennapiVečina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?

vsè all; everything; all included; without exception

vsè, kar... all that...
vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
vsè to all this
vsè zaman all in vain, all to no purpose
vsè do zadnjega to the last
vsè skupaj all together
vsè v vsem all in all
vsè več in več more and more
vsè manj in manj less and less
nad vsè above all, first of all
ona mu je vsè she is all to him
njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
vsè je izgubljeno all is lost
vsè mi je povedal he told me everything
vsè sem tvegal I have risked my all
vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire

vstopnina samostalnik
(plačilo za vstop) ▸ belépődíjKljub dragi vstopnini se je pustne prireditve udeležilo več kot 150.000 ljudi. ▸ A magas belépődíj ellenére a farsangi rendezvényen több mint 150.000 fő vett részt.

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vtihotápiti (-im) | vtihotápljati (-am)

A) perf., imperf.

1. contrabbandare, introdurre di contrabbando

2. introdurre di nascosto, di soppiatto

B) vtihotápiti se (-im se) | vtihotápljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. penetrare di nascosto, intrufolarsi

2. infiltrarsi, intrudersi; pren. insinuarsi:
v organizacijo so se vtihotapili provokatorji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori
v srce se ji je vtihotapil obup nel suo cuore si insinuò la disperazione

3. penetrare, introdursi:
v knjigo se je vtihotapilo več napak nel libro si sono introdotti vari errori

vu, e [vü] adjectif; participe passéod voir; viden, pregledan

être bien vu (figuré) de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il est mal vu partout nikjer ga ne vidijo radi
c'est tout vu (populaire) to nima nobenega smisla (več)
ni vu ni connu skriven, tajen, skrit, prikrit