Franja

soirée [sware] féminin večer; večerna prireditev, večerna zabava

soirée dansante, de gala plesna, gala večerna prireditev
j'occupe mes soirées à lire svoje večere preživim v branju
présenter un film en soirée predvajati film v večerni predstavi

soldier¹ [sóuldžə] samostalnik
vojak, borec
figurativno odličen vojaški poveljnik
navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
sleng posušen slanik

soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
soldier's privilege godrnjanje
both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
every inch a soldier vojak od glave do pete
fellow-soldier vojaški tovariš
foot-soldier vojak pešak
old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
tin soldiers vojaki iz cina
the Unknown Soldier Neznani junak
to go for a soldier iti v vojake
to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti

solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
cuir masculin solide trpežno usnje
amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen

sollazzo m knjižno veselje; zabava:
con suo grande sollazzo v svoje veliko veselje
dare, recare sollazzo, essere di sollazzo a zabavati, kratkočasiti

Solymī -ōrum, m (Σόλυμοι) Sólim(c)i, praprebivalci Likije, ki so izvirali iz sir(ij)skega ljudstva, po nekaterih piscih praočetje Judov, ki so baje zato svoje glavno mesto poimenovali Hierosolyma: Plin., T. Od tod subst. Solyma -ōrum, n (Σόλυμα) Sólime (Sólima) = Jeruzalem: Mart. — Soobl. Solyma -ae, f Sólima: Eccl.; adj. Solymus 3 sólimski = jerúzalemski, júdovski: Eccl., cinis Stat.

songer [sɔ̃že] verbe intransitif misliti (à na), premisliti (à quelque chose kaj), premišljevati (à o); paziti (à na); vieilli sanjati, sanjariti

il faut songer à partir treba je misliti na odhod
songer à ce qu'on dit paziti na to, kaj rečemo
songez-y bien! dobro premislite!
vous me faites songer à X. vi me spominjate na X.
vous n'y songez pas? à quoi songez-vous? kaj pa (vendar) mislite? kaj vam pade v glavo?
il songe aux beaux jours de sa jeunesse premišlja, sanjari o lepih dnevih svoje mladosti

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

sordidus 3, adv. -ē (sordēs)

1. umazan, (o)nečeden, (o)nesnažen, onečejen: vestis Enn. ap. Non., L. idr., tunica Iust., sordidior toga Mart., sordidus amictus V., mappa H., sordida lana O., catena (naspr. aurea) Sen. ph., sordidum flammae trepidant rotantes … fumum H. črn, autumnus calcatis sordidus uvis O., sordida rura V., sordido in loco sedere Val. Max. na stranišču, sordida terga suis O. črna = prekajena ((po)vojena) svinjska gnjat, prekajeno svinjsko stegno, inter istas vorsarier servolicolas sordidas Pl., duces non indecoro pulvere sordidi H., puer sordidissimus dentibus Petr., per plateas tractus est sordidissime Lamp.; enalaga: sordidi nati H. revno oblečeni otroci; occ. v žalno (žalovalno) obleko oblečen, v žalni (žalovalni) obleki (prim. sordēs in sordidātus): squalore sordidus Ci.

2. metaf.
a) umazan, nizkoten, podel, skop, lakomen, grabežljiv, pohlepen (naspr. praelautus): sordidi putandi, qui mercantur a mercatoribus Ci., ita sordidus, ut se non umquam servo melius vestiret H., nec leves somnos … cupido sordidus aufert H., caelum fatigas sordido periurio Cu., sordidus aedilis Suet. podli edil (= ki je za denar ravnal zoper svoje dolžnosti), nimis illum sordide dixisse Ci., sordide gerere proconsulatum Plin. iun., ne quid sordide facerent Suet.
b) umazan, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizkoten, podel, zavržen, sramoten, pokvarjen, neplemenit (= neplemenitega mišljenja), nedostojen, nemoralen: iste omnium turpissimus et sordidissimus Ci. ep., multo homo sordidissimus Ci., cum quibus comparari sordidum sit Ci., pecuniam praeferre amicitiae sordidum existimant Ci., sordidum ad famam committere, ut accusator nominere Ci., illiberales et sordidi quaestus Ci., sordidum adulterium L., lucrum, nomen Q., virtus repulsae nescia sordidae H., sordide dicere Ci. ali sordide contionari Ci. ep. ali sordide declamare Suet. ali victum sordide invenisse Gell. nedostojno.
c) nizek, nizkega stanu (rodu, izvora, pokolenja), neplemenit (po stanu, rodu), prostaški, reven, zaničevan, neznaten: homo Ci., L., reus Ci. ep., oratores sordidiores, artes sordidiores Ci., ut quisque sordidissimus videbitur Ci. čim nižji se bo kdo zdel ljudem, vita contempta ac sordida Ci., nihil humile, nihil sordidum accepimus Ci., homo sordido loco natus L., loco non humili solum, sed etiam sordido ortus L., sordidum genus Agathoclis, sordidum et obscurum Macedonum nomen Iust., a sordidis initiis ad summa crevere Iust., pars sordidissima familiae Petr., sordida verba Q., Gell. prostaške, loquitur laute et minime sordide Pl., quo sordidius et abiectius nati sunt T.

sorōrius 3 (soror) sêstrski, sestrínski: cena Pl. zaradi (najdene) sestre, adulter ali stupra Ci. s sestro, oscula O., ultio Iust. zaradi sestre; poseb. sororium tigillum L., Aur., Fest. sestrsko bruno, sestrski prečnik, kot jarem (igo) postavljen preko ozke ulice, ki je vodila iz Ciprske ulice na Karine na mestu, kjer je moral Horacij zaradi umora svoje sestre iti skozi jarem (igo).

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

soupir [supir] masculin vzdih, vzdihljaj; musique četrtinska pavza

pousser de profonds soupirs globoko vzdihovati
un soupir de soulagement, de résignation vzdih olajšanja, resignacije
étouffer ses soupirs zatreti, udušiti svoje vzdihovanje
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti

sourdine [surdin] féminin, technique, musique glušilec; dušilo

en sourdine v tišini, tihoma, skrivaj
mettre en sourdine utišati (radio)
mettre une sourdine à quelque chose (figuré) omiliti, ublažiti, napraviti kaj zmernejše
mettre une sourdine à son enthousiasme, à sa gaieté omiliti, zmanjšati svoje navdušenje, svoje (hrupno) veselje
négocier une affaire en sourdine skrivaj se pogajati o zadevi
protester en sourdine protestirati brez hrupa, nehrupno

soutenir* [sutnir] verbe transitif podpreti, (pokonci) držati, nositi; figuré vzdržati, prenašati; podpirati, pomagati (quelqu'un komu); okrepiti, braniti, ščititi; trditi, zatrjevati; vzdrževati, hraniti (družino)

se soutenir držati se pokonci, držati se; podpirati se medsebojno; dati se braniti
soutenir l'attaque des ennemis vzdržati sovražni napad
soutenir un blessé podpirati ranjenca (pri hoji)
soutenir la conversation vzdrževati pogovor
soutenir le courage dajati pogum
soutenir une famille vzdrževati družino
soutenir le gouvernement podpirati vlado
ne pas soutenir la risée ne prenesti šale
soutenir quelqu'un contre quelqu'un braniti, ščititi koga pred kom
soutenir une thèse de doctorat braniti doktorsko disertacijo
ce café vous soutiendra ta kava vas bo okrepčala
faire une piqûre pour soutenir le cœur dati injekcijo za okrepitev srca
soutenir l'attention, la curiosité, l'intérêt de quelqu'un ne dovoliti, da popusti pazljivost, radovednost, zanimanje kake osebe
ces colonnes soutiennent la voûte ti stebri podpirajo svod
soutenir la comparaison avec quelqu'un, quelque chose vzdržati primerjavo s kom, s čim; pokazati se enakega
je soutiens que ... trdim, da ...
soutenir son point de vue braniti svoje stališče
soutenir son rang, sa réputation živeti ustrezno svojemu položaju, svojemu slovesu
je me soutiens difficilement sur mes jambes s težavo se držim na nogah
l'intérêt de ce roman se soutient jusqu'à la fin zanimivost, draž tega romana ne preneha, ne popusti do konca
trois partis ont décidé de soutenir ce candidat tri stranke se sklenile, da bodo podprle tega kandidata
soutenir le regard de quelqu'un vzdržati, ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe

souvenir [suvnir] masculin spomin; spominek

en souvenir de v spomin na
je n'en ai pas le souvenir ne spominjam se tega
souvenir de Paris pozdrav iz Pariza
souvenir visuel spominska slika
mon bon souvenir à votre père lep pozdrav vašemu očetu
veuillez me rappeler au bon souvenir de vos parents! lepe pozdrave vašim staršem!
boutique féminin de souvenirs trgovina s spominki
écrire ses souvenirs (na)pisati svoje spomine
évoquer le souvenir de quelqu'un obuditi spomin na koga
garder ceci en souvenir (de moi)! obdržite to v spomin name!
mes blessures sont des souvenirs de ma chute en montagne moje rane so spomin na moj padec v gorah
garder, conserver un excellent souvenir de quelqu'un ohraniti koga v najlepšem spominu
perdre le souvenir de quelque chose ne se več česa spominjati
raconter des souvenirs de guerre, de captivité, de jeunesse pripovedovati spomine iz vojne, ujetništva, mladosti

sožálje condoléances ženski spol množine , (marque ženski spol ali témoignage moški spol de) sympathie ženski spol

izraziti komu svoje sožalje exprimer (ali présenter, offrir, faire) ses condoléances à quelqu'un, témoigner (de) sa sympathie à quelqu'un
prejmite izraze mojega iskrenega sožalja croyez à toute ma sympathie, (toutes) mes condoléances sincères!

sožálje pésame m , condolencia f

izraziti komu svoje sožalje dar el pésame a alg, expresar su condolencia a alg
prosimo tihega sožalja se ruega se abstengan del pésame
sprejmite moje najgloblje sožalje reciba usted mi (más) sentido pésame

spaka samostalnik
1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtményDekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvényNikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.