-
γαιήιος 3 ep. zemeljski, iz zemlje rojen, υἱός sin zemlje (Τιτυός).
-
Γανυ-μήδης, εος, ους, ὁ (γάνυμαι) Trosov sin, Zevsov dvorni točaj.
-
γενέτης, dor. -τᾱς, ου, ὁ poet. γενέτωρ, ορος, ὁ ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.
-
γη-γενής 2 (γίγνομαι) 1. iz zemlje (Γῆ) rojen, sin zemlje (Titani, Giganti); Evr. Bakh. 264 Sparti. 2. deželan, domačin = αὐτόχθων.
-
Γλαῦκος, ὁ 1. Sisifov sin, Belerofontov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; οὐχ ἡ Γλαύκου τέχνη to ni nikaka čarovnija = to je prav lahko.
-
Γλοῦς, οῦ, ὁ sin Egipčana Tama, Kirov pristaš.
-
γόνος, ὁ 1. rod, rojstvo, pokolenje, pleme. 2. potomec, sin, mladič.
-
Δαναός, ὁ Belov sin, Egiptov brat, ustanovitelj Arg; οἱ Δαναοί = οἱ Δαναΐδαι Danajci, Argivci, Heleni sploh; αἱ Δαναΐδες 50 Danajevih hčera.
-
Δάρδᾰνος, ὁ sin Zevsa in Elektre, ustanovitelj Dardanije (Δαρδανίη, ἡ mesto v Mali Aziji), praded Trojancev; adi. Δαρδάνιος 3. – οἱ Δαρδανίωνες = οἱ Δαρδάνιοι; Δαρδανίδης, ὁ Dardanov sin oz. potomec: Prijam ali Ilos.
-
Δαρεῖος, ὁ perzijski kralj Darej a) Histaspesov sin (512-485); b) Darej II. Ohos (424-405).
-
Δευκαλίων, ωνος, ὁ 1. Minojev sin, Idomenejev oče, Δευκαλίδης, ου, ὁ Devkalionov sin = Idomenej. 2. Prometejev sin.
-
Δηίφοβος, ὁ Prijamov sin, po Paridovi smrti Helenin soprog.
-
δηλόω [fut. pass. δηλωθήσομαι in δηλώσομαι] 1. trans. razodevam, storim, da je kaj očitno, pojasnjujem, razlagam, odkrivam, objavljam, (po)kažem, dokazujem, oznanjam, sporočam τί τινι, πρός, εἴς τινα; s pt. očitno kaj delam; δηλοῖς ὥς τι σημανῶν νέον očitno je, da (očividno) hočeš oznaniti nekaj novega, ὥς σε δηλώσω κακόν (ὄντα) dokazal bom, da si …; δηλοῖς γὰρ καλχαίνουσ' ἔπος očividno premišljuješ nekaj težkega; δηλώσω πατρὶ μὴ ἄσπλαγχνος γεγώς pokazal bom očetu, da se mu ni iznerodil sin. 2. intr. pokažem se; δηλοῖ ὅτι jasno, očito je, pokaže se, da.
-
Δημέας, ὁ sin govornika Demada.
-
Διο-μήδης, εος, ους, ὁ Tidejev sin, kralj v Argih.
-
Διόνῡσος, ὁ, ep. Διώνῡσος Zevsov in Semelin sin = Βάκχος, bog vina in vinske trte; Διονύσια, τά Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike: 1. τὰ κατ' ἀγρούς ali τὰ ἐν ἀγροῖς male ali selske D., pozimi. 2. Διονύσια μεγάλα, τὰ κατ' ἄστυ, ἐν ἄστει mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3. Λήναια, τά meseca januarja. 4. Ἀνθεστήρια koncem januarja.
-
δῖος 3 ep. in poet.; fem. ep. δῖα, at. δία, Evr. Bakh. 598 δῖος [Et. iz διϝιος, lat. dius, božji iz divios, sub dio, gl. Ζεύς] 1. svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, izvrsten, vrl συβώτης, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (Διός) kar pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, φλόγα δίου βροντᾶς Zevsov tresk.
-
Δωριεύς, έως, ὁ 1. sin spartanskega kralja Anaksandrida. 2. οἱ Δωριεῖς gl. Δωρίς.
-
ἔκγονος 2 (ἐκ-γίγνομαι) ki izvira, izhaja, je rojen od koga; subst. ὁ, ἡ potomec, sin, hči, vnuk; τὰ ἔκγονα mladiči, pridelki χθονός; NT vnuki.
-
Ἕκτωρ, ορος, ὁ (ἔχω) Priamov sin, Andromahin mož; adi. Ἑκτόρεος 3. – Ἑκτορίδης ὁ Hektorjev sin (Astianakt).