Franja

microscōpio m (pl. -pi)

1. opt. mikroskop, drobnogled:
microscopio binoculare binokularni mikroskop
microscopio elettronico elektronski mikroskop

2. ekst. natančen pregled:
guardare qcs. al microscopio pren. gledati kaj pod drobnogledom, dlakocepiti

mikrometer samostalnik
1. (merska enota) ▸ mikrométerNavaden pisarniški papir je debel kakih 80 mikrometrov. ▸ Az egyszerű irodai papír körülbelül 80 mikrométer vastag.
Zrak je v Sloveniji čezmerno onesnažen z delci, ki imajo premer pod 10 mikrometri. ▸ Szlovénia levegője túlságosan szennyezett a 10 mikrométer alatti átmérőjű részecskékkel.

2. strojništvo (merilna naprava) ▸ mikrométerPremer je treba izmeriti z mikrometrom. ▸ Az átmérőt mikrométerrel kell megmérni.

mikroskop samostalnik
(optična naprava) ▸ mikroszkópGibanje večjih delcev je mogoče opazovati pod mikroskopom, gibanja manjših delcev pa ni mogoče videti, čeprav obstaja. ▸ A nagyobb részecskék mozgása mikroszkóp alatt megfigyelhető, de a kisebb részecskék mozgása, bár létezik, nem látható.Najpreprostejši mikroskop je povečevalno steklo ali lupa. ▸ A legegyszerűbb mikroszkóp a nagyítóüveg vagy a nagyítólencse.
Bakterije so primerjavi z glivami izredno majhne, vidimo jih pod mikroskopom pri tisočkratni povečavi. ▸ A baktériumok a gombákhoz viszonyítva rendkívül kicsik, csak mikroszkóp alatt, ezerszeres nagyításban válnak láthatóvá.
Povezane iztočnice: svetlobni mikroskop, polarizacijski mikroskop, optični mikroskop, operacijski mikroskop, transmisijski elektronski mikroskop, vrstični elektronski mikroskop, vrstični tunelski mikroskop, presevni elektronski mikroskop, mikroskop na atomsko silo, mikroskop na magnetno silo, elektronski mikroskop, konfokalni mikroskop, fluorescenčni mikroskop

mikroskóp fizika microscope moški spol

elektronski (polarizacijski) mikroskop microscope électronique (polarisant)
povečava mikroskopa grossissement moški spol du microscope
ogledati si kaj pod mikroskopom, mikroskopirati examiner (ali étudier) une chose au microscope

mikroskóp (-a) m opt. microscopio:
(tudi ekst.) opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio
fiz. elektronski mikroskop microscopio elettronico
med. fluorescentni mikroskop microscopio fluorescente
polarizacijski mikroskop microscopio polarizzante
svetlobni mikroskop microscopio ottico

mil³ (-a, -o) (brez mej):
pod milim nebom unter freiem Himmel
po mili volji nach Belieben, nach Herzenslust
gospodariti po mili volji schalten und walten
na vse mile viže figurativno in jeder Tonart
prisegati na vse mile viže Stein und Bein schwören

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice

mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un)

míl (-a -o)

A) adj.

1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite

3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

4. gentile, tenero; suppichevole

5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia

míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible

mila zima invierno m suave
postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
milo rečeno dicho suavizando las cosas
milo soditi juzgar con indulgencia
pod milim nebom en el mesón de la estrella
spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
milo jokati llorar a lágrima viva
milo prositi suplicar
sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón

milíčniški miliciano ; (policijski) policíaco, policiaco, de policía

miličniška akcija operación f de policía
miličniški urad comisaría f de policía
pod miličniškim nadzorstvom bajo vigilancia de la policía
miličniški pes perro m policía
miličniški revir distrito m de vigilancia
miličniški zaupnik confidente m de la policía
miličniška postaja oficina f de la comisaría de policía
miličniški komisar (uradnik) comisario m(agente m) de policía
miličniška patrulja patrulla f de policía
miličniški avto coche m radio-patrulla
miličniški voz (márica) coche m cellular
miličniški zapor cuarto m de arresto

Militärkontrolle, die, unter Militärkontrolle pod vojaško kontrolo, pod kontrolo vojske

Minervae arx, gl. Minervium pod Minerva.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Minusbereich, der, im Minusbereich Temperatur: pod ničlo

mīrābilis -e, adv. mīrābiliter (mīrārī)

1. čuden, čudovit, poseben: Gell., Aug. idr., quod Regulus rediit, nobis nunc mirabile videtur Ci., cum philosophorum vitā mirabiliter pugnat oratio Ci., mirabiliter moratus est Ci. čudak je; poseb. mirabile s sup. na -u: auditu Ci., L., dictu V., Ci., L., visu V., O., visu eventuque L.; z ACI: Ter., mirabile est id ambigi L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Lucr., mirabile est, quam non multum differat … Ci.; s quantum (prim. mirum quantum pod mīrus): mirabile quantum gaudebat Sil.; s si: O.; subst. pl. n: quibusdam placuisse opinor mirabilia quaedam Ci. čudni nazori, splošnemu mnenju nasprotne trditve, tako tudi: m. Stoicorum, quae παράδοξα nominantur Ci.

2. občudovanja vreden, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, izreden, neobičajen, nenavaden, o osebah tudi spoštovanja (časti) vreden: Col., Sen. ph., Vell. idr., pugnandi cupiditas N., mirabilem in modum Ci., candelabrum opere mirabili perfectum Ci. izredno lepo izdelan, ista quo maiora ac mirabiliora fecisti, eo … Ci., hic tibi sit potius quam tu mirabilis illi H., mirabiliter vulgi mutata est sententia N., mirabiliter cupere, laetari Ci.

mīs, star. = mei mene (gl. opombo pod ego) in = meis (gl. opombo pod meus).

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki

misère [mizɛr] féminin beda, skrajna revščina; nesreča; trpljenje; stiska, familier križ, gorje, žalost; figuré majhna vsota, malenkost; pluriel trpljenje, garanje

misère dorée pod videzom blagostanja skrita beda
misère de l'âge starostne težave, nevšečnosti
collier masculin de misère težko delo, Sizifovo delo
salaire masculin de misère borna, malenkostna plača
vallée féminin de misère (religion) solzna dolina
misère physiologique, mal masculin de misère (médecine) popolna izčrpanost (zaradi podhranjenosti)
petites misères nevšečnosti
il a eu cette maison pour une misère to hišo je dobil za majhno vsoto, za malenkost
être dans une misère noire (familier) priti čisto na psa, biti na psu
s'enfoncer, tomber dans la misère zabresti v bedo
être dans la misère biti v bedi, v pomanjkanju
crier, pleurer misère (familier) tóžiti o svoji bedi
se fâcher pour des misères (familier) razburjati se za vsako malenkost
faire des misères à quelqu'un jeziti, šikanirati, mučiti koga, polena mu metati pod noge
réduire quelqu'un à la misère spraviti koga v bedo, na beraško palico

mitra -ae, f (gr. μίτρα) oglavna poveza, oglavnica, turban, mitra, azijsko naglavje z jermenoma, ki sta se zavezovala pod brado; v Grčiji in pozneje tudi v Rimu so mitro nosile le ženske in mehkužniki, poseb. gizdalini: Luc. fr., Lucr., Pr., Paul. (Dig.), Arn., Vulg., mitra Melitensis Varr., P. Clodius a crocotā, a mitrā … est factus repente popularis Ci., picta lupa barbara mitra Iuv., Maconia V., habent redimicula mitrae V., mitrae versicolores Plin., crispantes mitrae Hier.