Franja

zmóta erreur ženski spol , méprise ženski spol , égarement moški spol , fourvoiement moški spol , aberration ženski spol

po zmoti par erreur
huda, velika zmota erreur capitale
biti v zmoti être dans l'erreur, se tromper
uvideti svojo zmoto reconnaître son erreur, revenir de son erreur
zapasti v zmoto faire (ali commettre) une erreur, familiarno faire une gaffe
zavajati v zmoto induire en erreur, tromper, abuser

zmŕzniti geler, se congeler; mourir (ali périr) de froid

zmrznjen gelé, congelé
zmrznjeno meso viande congelée (ali frigorifiée)
ušesa so mi skoraj zmrznila v tistem mrazu mes oreilles ont presque gelé par ce froid

znák signe moški spol , signal moški spol , marque ženski spol , repère moški spol , indice moški spol , symptôme moški spol , symbole moški spol

(v pismu) vaš znak votre référence
znak bolezni (zdravja) signe de maladie (de santé)
bralni znak liseuse ženski spol, signet moški spol
znaki časa les signes des temps
časovni znak (radio) signal (ali top moški spol) horaire
delilni znak signe de la division
korekturni znak signe de correction
množilni znak signe de (la) multiplication
Morsov znak (akustični) signal morse, (pisani) caractère moški spol morse
odstotni znak symbole du pourcentage
prometni znak signal (ali panneau moški spol) de signalisation (routière)
stikalni znaki symboles des éléments de circuit
tovarniški znak marque de fabrique
vodni znak niveau moški spol de l'eau, filigrane moški spol
znak z zastavicami (mornarica) signal par fanions
na (določen) znak à un signal donné, sur un signal
v znak prijateljstva (zahvale) en (ali comme) signe d'amitié (de reconnaissance)
dati znak za odhod donner le signal du départ
to je dober (slab) znak c'est bon (mauvais) signe, c'est de bon (mauvais) augure
sporazume(va)ti se z znaki se faire comprendre par (des) signes

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

zrcálen

zrcalna dvorana (v Versaillesu) Galerie ženski spol des Glaces
zrcalna pisava écriture ženski spol en miroir (ali spéculaire)
zrcalna ploskev (surface ženski spol d'un) miroir moški spol (ali d'une glace)
zrcalna slika, podoba image ženski spol dans une glace, image reflétée par un miroir, image inversée, reflet moški spol
zrcalno steklo verre moški spol à miroir (ali à glace)
zrcalni teleskop téléscope moški spol

zvalíti faire rouler (à terre); renverser, terrasser quelqu'un ; (piščance) couver, faire éclore

zvaliti krivdo na koga rejeter (ali faire retomber) la faute sur quelqu'un, mettre tous les torts sur quelqu'un
zvaliti na potrošnika faire supporter (les frais) par le consommateur

zvijáča ruse ženski spol , artifice moški spol , machinations ženski spol množine , truc moški spol , astuce ženski spol , manigances ženski spol množine, familiarno combine ženski spol

vojna zvijača ruse de guerre, stratagème moški spol
z zvijačo pridobiti obtenir par ruse
uporabiti zvijačo, zateči se k zvijači user (ali se servir) de ruses (ali d'artifices), recourir à une ruse, se livrer à des machinations (ali à des manigances)
zvijača je močnejša kot sila mieux vaut employer la ruse que la force

žárnica ampoule ženski spol (électrique), lampe ženski spol (électrique) à incandescence

žarnica s kovinsko nitjo lampe à filament métallique
žarnica z ogleno nitko lampe à filament de carbone
dvonitna žarnica ampoule (ali lampe) à deux filaments
plinska žarnica lampe à incandescence par le gaz

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

želézniški de chemin de fer, ferroviaire

železniška direkcija direction ženski spol des chemins de fer
železniška družba compagnie ženski spol des chemins de fer
železniški most pont moški spol de chemin de fer
železniška mreža réseau moški spol ferroviaire
železniška nesreča accident moški spol de chemin de fer
železniško obratovanje exploitation ženski spol des chemins de fer
železniška postaja station ženski spol de chemin de fer
železniški prehod passage moški spol à niveau
železniška proga ligne ženski spol de chemin de fer
železniški promet trafic moški spol ferroviaire
železniški sprevodnik contrôleur moški spol des chemins de fer
železniška tarifa tarif moški spol ferroviaire
železniški transport, prevoz transport moški spol par chemin de fer (ali par voie ferrée, par rail)
železniški voz wagon moški spol, voiture ženski spol (d'un train)
železniško vozlišče nœud moški spol ferroviaire
železniški vozni red indioateur moški spol (ali horaire moški spol) des ohemins de fer
železniška vozovnica billet moški spol de chemin de fer
železniška zveza correspondance ženski spol de chemin de fer, communication ženski spol par voie ferrée

ženíti marier

ženiti se se marier, épouser quelqu'un
ženiti se iz ljubezni (zaradi denarja) épouser quelqu'un par amour (pour son argent)

žlica samostalnik
1. (del jedilnega pribora) ▸ kanálPovezane iztočnice: desertna žlica, jed na žlico, jedilna žlica, kavna žlica, čajna žlica

2. v kuharskih receptih (merska enota) ▸ kanálPovezane iztočnice: desertna žlica, jedilna žlica, kavna žlica, čajna žlica

3. (za obuvanje čevljev) ▸ kanál
4. tehnika in tehnologija (del stroja) ▸ kanálVoznik delovnega stroja je s prednjo žlico zadel v sprednji del avtomobila. ▸ A munkagép vezetője az autó elejének ütközött a kanállal.

žlíca cuiller ali cuillère ženski spol

kavna žlica cuiller à café, petite cuiller
velika žlica cuiller à soupe
polna žlica cuillerée ženski spol
po žlicah par cuillerées
livarska žlica cuiller (ali louche ženski spol) de fondeur (ali de coulée)
žlica za obuvanje chausse-pied moški spol, corne ženski spol à chaussure
zidarska žlica truelle ženski spol
jesti, zajemati z žlico manger à la cuiller

žréb sort moški spol

odločiti kaj z žrebom décider quelque chose par le sort

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δωρέομαι d. m. (δῶρον) [aor. ἐδωρησάμην, pass. ἐδωρήθην] 1. darujem, podarjam, obdarjam, podeljujem, počastim τινά τινι; τινὶ τά παρ' ἐμαυτοῦ naklanjam komu svojo naklonjenost (milost). 2. pass. obdarujejo me, obdarjen sem παρά τινος.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.