Franja

Lōryma -ōrum, n (τὰ Λώρυμα) Lórima (Lórime (f. pl.)), mesto in pristanišče v Kariji: L., Plin.

Lūca¹ -ae, f Lúka, mesto v Etruriji (zdaj Lucca): Ci. ep., L., Plin., Suet. Od tod adj. Lūcēnsis -e lúški: municipium (= Luca) Ci. ep., libertum docti Lucensis quare Secundum Mart.

Lūcentia -ae, f Lucéncija, mesto v Tarakonski Hispaniji: Mel. — Soobl. Lūcentum -ī, n Lucént: Plin.

Lūceria -ae, f Lucêrija, mesto v Apuliji ob meji s Samnijem (zdaj Lucera): Ci., C., L., H., Plin. Od tod adj. Lūcerīnus 3 lucêrijski: finis L.; subst. Lūcerīnī -ōrum, m Luceríni, Lucêrijci, preb. Lucerije: L.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

Lugdūnum -ī, n Lugdún, kelt. mesto, poseb. glavno mesto Ambarov ob sotočju rek Arar in Rodan (zdaj Lyon): Plin., T., Suet. idr. Od tod adj. Lugdūnēnsis -e lugdúnski: provincia Plin., Suet., colonia Sen. ph., T., Gallia T., ara Iuv. posvečen Avgustu kot božanstvu v Lugdunu (po nekaterih izdajah acc. Lugudunensem aram). — Soobl. Lugdūnus -ī, m: Amm., Sid.

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

Lūna² -ae, f Lúna, mesto na meji med Etrurijo in Ligurijo; ime je dobilo po polmesečnem pristanišču (Lunae portus, danes vojaško pristanišče Spezzia); v bližini nahajališče marmorja (zdaj kararski kamnolom marmorja): L., Mel., Plin., Pers. (z gen. Lunai), Sil. Od tod adj. Lūnēnsis -e lúnski: ager, legati L., marmor Plin. lunski (današnji kararski) marmor, ara Iuv., Suet. iz lunskega marmorja, caseus Mart.; subst. Lūnēnsēs -ium, m Lúnci, preb. Lune: Plin.

Lupiae -ārum, f Lúpije, mesto v Kalabriji med Brundizijem in Hidruntom: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v nekaterih izdaja Lupia).

Lūpodūnum -ī, n Lupodún, germansko mesto blizu izvirov Donave (zdaj Ladenburg ali Lupff): Aus.

Lūtētia (Parīsiōrum) -ae, f Lutécija (Parízijcev), glavno mesto Parizijcev v Lugdunski Galiji na otoku reke Sekvane (zdaj Paris): C., Amm.

Lycastus (Lycastos) -ī, m (Λύκαστος) Likást

1. manjše mesto južno od Knososa (zdaj Kanli Kastelli): Plin., Mel.

2. reka in mesto na južni obali Ponta (zdaj domnevno Mert-Irmák): Plin., Mel.

Lychnidum -ī, n in Lychnidus -ī, f (Λυχνιδός) Líhnid, ilirsko mesto na ozemlju Dasarencev (Dasaretijcev): L.

Lycō -ōnis, m Líkon,

1. filozof peripatetične šole: Ci.

2. neki Sirakužan: N.

3. ajtolski in bojotski vojskovodja v Perzejevi vojski: L.

4. mesto v Hispaniji: L.

Lyctos (Lyctus) -ī, f (Λύκτος) Líktos, mesto na Kreti, lakonska naselbina: Mel., Plin. Od tod adj. Lyctius 3 (Λύκτιος) líktoški, líktijski, pesn. = kretski: Aegon, Idomeneus V., classis O.

Lyncus -ī (Λύγκος) Línkos

1. m skitski kralj, ki ga je Cerera spremenila v risa (λύγξ), ker je skušal umoriti Triptolema: O., Hyg., Serv.

2. f glavno mesto Linkestov v Makedoniji: L.

Lyrnēs(s)us (Lyrnēs(s)os) -ī, f (Λυρνησσός) Lirnés (Lirnéz)

1. mesto v Miziji, na meji s Troado, rodni kraj Ahilove ljubice Brizeide Hipodameje: V., Plin. Od tod

1. subst. adj. Lyrnēsis -idis, acc. -ida, voc. -i, f (Λυρνησίς): O. ali Lyrnēsias -adis, f.: P. F. Lirnézijka = Brizeida.

2. adj. Lyrnēsius 3 lirnéški, lirnézijski, iz Lirnésa: moenia O., Acmon V.

2. mesto v Kilikiji: Cu., Prisc.

3. mesto v Pamfiliji: Plin.

Lȳsias² -adis, f (Λυσιάς) Lisiáda, mesto v Veliki Frigiji: Plin.

Lȳsimachīa¹ -ae, f (Λυσιμάχεια) Lisimahéja,

1. mesto v Trakiji, ki ga je ustanovil Lizimah: L., Mel., Iust., Aur. Od tod preb. Lȳsimachiēnsēs -ium, m Lisimahéjci: L.

2. mesto v Ajtoliji: L.

3. mesto v Miziji: Plin.

Lysinoē -ēs, f (Λυσινόη) Lisínoa, mesto v Pizidiji: L.