Franja

legame m

1. zveza, vez (tudi pren.):
legame di parentela rodbinska zveza
legame di amicizia prijateljska vez

2. pren. zveza, odnos:
stabilire un legame tra vari avvenimenti ugotoviti zvezo med raznimi dogodki

legenda samostalnik
1. (zgodba) ▸ legenda
2. (slaven človek) ▸ legendaSkupina Deep Purple spada med legende rokerske glasbe. ▸ A Deep Purple együttes a rockzene legendái közé tartozik.
Vesel sem, da sem spoznal legendi rocka. ▸ Örülök, hogy megismerhettem a legendás rockzenészeket.
Pošta ZDA že nekaj let izdaja znamke s portreti legend Hollywooda. ▸ Az amerikai posta már évek óta hollywoodi legendákat ábrázoló bélyegeket bocsát ki.

3. (pojasnilo) ▸ jelmagyarázatZemljevidi imajo legendo. ▸ A térképeken jelmagyarázat található.

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

Lent² [lent] samostalnik
post (čas)
množina spomladansko veslaško prvenstvo Cambridga

Lent lily (ali rose) narcisa
Lent term trimester med Novim letom in Veliko nočjo

Leptis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Λέπτις) Léptis,

1. ime dveh afriških obmorskih mest, feničanskih naselbin:
a) Leptis māgna (Māgna) Léptis Mágna (Velika Leptis), zdaj Libida v Tripolisu med obema Sirtama: S., Mel., Plin., Paul. (Dig.), Cod. I. (z abl. Lepte).
b) Leptis Minor (minor) Léptis Mínor (Mala Leptis) med Hadrumetom in Tapsom, zdaj Lem(p)ta v Tuniziji: Ci., S., L., Auct. b. Afr., Mel. — Od tod adj. Lepticus 3 léptiški: ostrea Plin. Leptīnus 3 léptiški (= maloleptiški, Male Leptis): T. Leptimāgnēnsis -e velikoléptiški (= Velike Leptis): Cypr., civitas Cod. I.; subst. Leptitānī -ōrum, m Leptitáni, Léptijci, preb. mesta Leptis: C., S. idr.

2. mesto v Hispaniji (morda Laepa, mesto Turdetanov v Betski Hispaniji): Auct. b. Alx. (?).

lét vol moški spol , volée ženski spol

med letom en volant, au vol
mrtvi, brezmotorni let vol plané
poskusni let vol d'essai
strmoglavi let (letalo) (vol en) piqué moški spol
trajanje léta durée ženski spol du vol

lèt vuelo m ; volada f

med letom en (ali durante el) vuelo
nizki let vuelo a baja altura, vuelo rasante
hitrost leta velocidad f de vuelo
poskusni let vuelo de ensayo
smer (višina) leta dirección f (altura f) de vuelo
strmoglavi let vuelo en picado
trajanje leta duración f del vuelo

Leucothea -ae, f in Leucotheē -ēs, f (Λευκοϑέα Bela boginja) Levkótea

1. bogoslužno ime Ino, Kadmove hčere in Melikertove matere, ki se je na begu pred besnim Atamantom (Athamās) pognala v morje ter bila sprejeta med morska božanstva; Rimljani so jo pozneje istovetili s staroitalsko boginjo Matuto; obl. Leucothea: Ci., O., Stat. (z gr. acc. Leucothean), obl. Leucotheē: O., Pr.

2. hči babilonskega kralja Orhama in Evrinome, Apolonova ljubica: O.

3. otoček = Leucōsia: Mel., Plin. (3, 83, z obl. Leucothea).

4. studenec na Samosu: Plin. (5, 135, z obl. Leucothea).

Leuctra -ōrum, n (τὰ Λεῦκτρα) Lévktra (Lévktre)

1. trg v Bojotiji v gozdnati ravnini jugozahodno od Teb, sloveč zaradi Epaminondove zmage nad Špartanci (Spartanci) l. 371: Ci., N. Od tod adj. Leuctricus 3 (Λευκτρικός) lévktr(ij)ski, pri Lévktrah: calamitas Ci., pugna Ci., N. idr.; Leuctr. pugna (šalj. o boju med Milonom in Klodijem, v katerem je bil slednji ubit): Ci. ep.

2. trg v Lakoniji: Plin.

Leute, pl, ljudje; kleine Leute preprosti ljudje; die jungen Leute mladi, mladina; unsere Leute naši; Leute vom Fach strokovnjaki; Leute von Rang pomembni ljudje; unter die/unter den Leuten med ljudi/med ljudmi; unter die Leute gehen iti med ljudi; nur der Leute wegen samo zaradi ljudi; unter die Leute bringen figurativ raznašati; wir sind geschiedene Leute nimamo več kaj iskati skupaj

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

ličnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ arccsont, járomcsontSopomenke: lična kost

2. (v kulinariki) ▸ pofaMed glavnimi jedmi kraljujejo goveja ličnica, jagnjetina in brancin. ▸ A főételek között a marhapofa, a bárány és a farkassügér az uralkodó.

ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

dans la ligne (politique) na liniji
hors ligne izreden
ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
ligne de démarcation razmejitvena rta
ligne (équinoxiale) ekvator
en ligne droite v ravni črti
ligne de partage des eaux razvodnica
ligne de tir strelna črta
ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
ligne de chemin de fer železniška proga
ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
tête féminin de ligne izhodiščna postaja
ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
avion masculin de ligne linijsko letalo
pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
pêche à la ligne ribolov s trnkom
baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
à la ligne! novo vrsto!
dépasser la ligne predaleč iti
avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
garder sa ligne ohraniti vitko linijo
lire entre les lignes brati med vrsticami
mettre la dernière ligne à un article končati članek
placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst

likeness [láiknis] samostalnik
podobnost, sličnost, enakost (between med, to s, z)
podoba, videz; slika, portret

to have one's likeness taken dati se fotografirati
an enemy in the likeness of a friend sovražnik v podobi prijatelja
he is the exact likeness of his father je prav tak kot oče

līmen -inis, n (ali iz *lei-men, sor. z līquis, ob-līquus, līmes, līmus 3, tedaj = „prečnik“, „prečnica“ ali iz *ln̥g-smen = „skok“, „stopalnica“ (indoev. kor. *legu̯h-); prim. skr. lánghati (po)skoči, skoči (skače) čez, lat. lĕvis; prim.: transversa omnia antiqui lima dicebant, a quo et limina ostiorum et limites et limus, cingulum, quo servi publici cingebantur, obliqua purpura Isid.)

1. prag.: Nov. ap. Non., Varr., limen cubiculi, limina aedium Ci., limen templi C., curiae Plin., Arabicum Pr. iz arabskega marmorja, custos ad limina V. vratar, intra limen Sen. ph. med štirimi stenami (sc. svojega doma) (naspr. foris), intrare limen Ci. idr. ali intra limen subire Pl. ali limina subire Iuv., amat ianua limen H., in limine domus suae consistere Cu., multis annis non transisse domus suae limen Sen. tr.; pesn.: non alio limine dignus Pr. = nobene druge ljubice; preg.: a limine s praga = (tako rekoč) mimogrede, gredoč, spotoma: prospicienda tantum et a limine salutanda Sen. ph.

2. sinekdoha hiša, dom, domovanje, stan(ovanje), bivališče: domos et dulcia limina mutant V., tua limina adirem V., l. sceleratum V. domovje (bivališče) brezbožnikov (v podzemlju), penetrare aulas et limina regum V. palače, limine pelli V., limine contineri L., famuli ad limina Sil.

3. meton. prag =
a) vrata, vhod: mihi parta quies omnisque in limine portus V. ob vhodu v pristanišče miru, Casilina limina Sil.
b) izhod, izhodišče (o pregradah na dirkališču): corripiunt spatia … limenque relinquunt V.
c) mejnik, meja: l. Ausoniae V., Apuliae H., maris interni Plin. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina.

4. metaf. prag =
a) začetek: leti iam limine in ipso Lucr., a mortis limine restituam Cat., in primo limine vitae Sen. tr., primo in limine vitae Lucan., in ipso limine victoriae stamus Cu., non in limine operum laborumque nostrorum, sed in exitu stamus Cu., a limine ipso mortis revocatus Plin., video quosdam in ipso statim limine obstaturos mihi Q., in limine belli T.
b) konec: lucis finitae Ap.

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.

Limnaeum -ī, n (Λιμναία) Limnáj, kraj s pristanom na meji med Amfilohijo in Akarnanijo: L.

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

línea ženski spol črta; vrsta, vrstica; ekvator, ravnik; linija, proga; cilj

línea aérea zračna črta
línea de batalla vojna črta
línea de circunvalación krožna železniška proga
línea colateral stranska linija (sorodstva)
línea curva krivulja
línea directriz črta vodnica
línea divisoria mejna črta
línea férrea, línea de ferrocarril železniška proga, železnica
línea interurbana predmestna proga
línea secundaria stranska proga
en línea recta v ravni črti
tirar una línea potegniti črto
cruzar con una línea prečrtati
leer entre líneas čitati med vrsticami

Lingonēs -um, acc. -ăs, m Língoni, keltsko pleme na meji med Lugdunsko in Belgijsko Galijo med Senoni in Sekvani; njihovo glavno mesto Andematunnum, pozneje Lingones (zdaj Langres; v imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Lucan., Plin., T.; pozneje priseljenci v severno Italijo: L. Sg. Lingonus -ī, m Língon: Mart., T. — Od tod adj. Lingonicus 3 lingónski: Plin., Mart.