Franja

brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli

bruno

A) agg.

1. črnkast, temen:
camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki

2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
terra bruna črna zemlja
occhi bruni temne, črne oči

3. rjav, sivorjav:
razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)

B) m

1. temna, črna barva

2. ekst. mrak, tema

3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
le brune e le bionde črnolaske in blondinke

4. črnina, žalna obleka:
mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom

bruschetta² f

1. pomanjš. od ➞ brusca

2. igre
tirare le bruschette vleči slamico

brusco¹

A) agg. (m pl. -chi)

1. rezek, rezen:
vino brusco rezno vino

2. rezek, osoren, oster:
con le brusche osorno

3. nepričakovan, nenaden; nagel:
una brusca frenata naglo zaviranje

4. oblačen, viharen; oster:
tempo brusco oblačno vreme
vento brusco oster veter

B) m oster, rezek okus (tudi pren.):
tra il lusco e il brusco v somraku

brusquer [brüske] verbe transitif prenagliti, pospešiti; nahruliti, osorno priganjati, silo storiti (quelqu'un komu)

brusquer une affaire prenagliti zadevo
brusquer un voyage na hitro se odločiti za potovanje
ne rien brusquer ničesar ne prenagliti
il brusgue tout le monde osoren, brezobziren je do vseh
attague féminin brusquée naglo odločen, nenaden napad

bruttezza f

1. grdost, odurnost, grdota

2. grdobija

3. spaka, grd, izmaličen predmet:
le bruttezze architettoniche arhitektonske grdote

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bŕzdanje (-a) n l'imbrigliare, il tenere a freno:
pren. brzdanje strasti il tenere a freno le passioni, il dominio delle passioni

brzíca (-e) f rapida; cateratta:
nilske brzice le cateratte del Nilo

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

bucato¹ agg. preluknjan:
avere le mani bucate pren. biti zapravljiv, biti radodaren

buccia f (pl. -ce)

1. lupina, luščina, olupek:
la buccia della mela, della patata jabolčni, krompirjev olupek
la buccia della noce orehova luščina

2. skorja:
la buccia del formaggio, del pane sirova, kruhova skorja
rivedere le bucce pren. poiskati in popraviti napake

3. (človeška) koža:
avere la buccia dura imeti trdo kožo
lasciarci, rimetterci la buccia umreti, plačati s kožo

4. lupina, zunanjost, površina (tudi pren.)

būcerus 3 (izpos. βούκερως, ων) z govejimi rogovi; le pesn.: bucera saecla Lucr. reja rogate živine, armenta bucera O. goveje črede. — Soobl. būcerius 3: buceriae greges Lucr.

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

budget [büdžɛ] masculin proračun; dohodki in izdatki

budget de la commune, familial občinski, družinski proračun
budget des dépenses, des recettes proračun izdatkov, dohodkov
budget de l'Etat državni budžét
équilibre masculin du budget proračunsko ravnovesje
projet masculin du budget načrt, osnutek proračuna
vote masculin du budget glasovanje o proračunu
approuver, voter le budget odobriti, izglasovati proračun
arriver à boucler son budget shajati s svojim denarjem
écorner, établir (ali dresser) son budget zmanjšati, narediti svoj proračun
le budget se chiffre à ... proračun znaša ...
inscrire au budget sprejeti v proračun

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

buffet [büfɛ] masculin omara za namizno posodo, kredenca; miza z jedili (npr. pri recepciji); bifé, točilnica, okrepčevalnica; populaire želodec; (buffet de gare) kolodvorska restavracija

ne rien avoir dans le buffet imeti prazen želodec, biti tešč
danser devant le buffet (familier) ničesar ne imeti za pod zob

bugia¹ f (pl. -gie) laž:
dire un sacco di bugie izreči kup laži
bugia pietosa laž iz usmiljenja
PREGOVORI: le bugie hanno le gambe corte preg. laž ima kratke noge

buio

A) agg.

1. temen:
tempo buio oblačno, temačno vreme

2. pren. mračen, žalosten:
essere buio in viso biti mračnega obraza

3. težko razumljiv

B) m

1. tema, mrak:
buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
buio come in gola al lupo tema kot v rogu
a buio, sul buio ob mraku
al buio v temi
farsi buio mračiti se
avvolto nel buio neznan, skrivnosten
essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

2. pren. pomanjkanje:
buio di notizie pomanjkanje novic
PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna