Franja

abbozzare¹ v. intr. (pres. abbōzzo) rimsko potrpeti, požreti:
non ti resta che abbozzare ne kaže ti drugega kot potrpeti

abdōmen -inis, n tolst trebuh, vamp, živalski in človeški (poseb. kot znak požrešnosti in pohotnosti): Pl., Luc., Val. Max., Cels., Plin., Iuv., insaturabile C., abdominis voluptates Ci. poltene nasladnosti, natus abdomini Ci. rojen gojitelj trebuha: moecho abdomen adimere Pl. moda. — Soobl. abdūmen -inis, n: Char.

abgeben^* oddati, oddajati, Urteile, Erklärungen, Anteile: dajati, dati, Arzneimittel: izdajati; Technik odvajati; Leistung: prenašati na; Schleim: izločati, izpuščati, beim Schach - einen Zug: kuvertirati; einen guten Arzt usw. biti dober zdravnik ipd., figurativ eine Heimat: figurirati kot; sich mit etwas abgeben ubadati se, ukvarjati se z

abgehen^*

1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)

2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči

3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se

4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati

5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)

6. Waren: iti v promet, prodajati se

7. (abgezogen werden) je treba odšteti

8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati

9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)

10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti

abitus -ūs, m (abīre)

1. odhajanje, odhod (naspr. adventus): Ter., Lucr., Plin., post abitum huius importunissimae pestis Ci., abitu retro Sil. hoja nazaj, umikanje; occ. umik: abitus causae, ab. optatus Sil.

2. met. izhod (kot kraj): omnem abitum custode coronant V., vehicula saepserant abitus T.

abluō -ere -luī -lūtum (iz *ablavō; prim. lavō)

I.

1. oplakniti (oplakovati), umi(va)ti, oprati, prati, čistiti, očistiti: Ulixi pedes Ci., corpus aquā Cu., manūs undā, vulnera lymphis O.; kot moralno očiščevanje v bogoslužju: Plin., Iuv., ita iactantur fluctibus (parricidae), ut numquam abluantur Ci., me ... attrectare nefas, donec me flumine vivo abluero V. (prim. V., Aen. IX, 818); od tod occ. krstiti: Eccl., Cod. Th.

2. sp(i)rati, zmi(va)ti: maculas e veste Plin., squalorem sibi Cu., cruorem, lacrimas T. ali sudorem Val. Max. (o)brisati si; pesn.: sitis abluitur Lucr. se gasi, sibi (terra) abluit umbras Lucr.

3. pren. duševne madeže spirati, odpraviti (odpravljati), izbris(ov)ati: omnis perturbatio animi placatione abluatur Ci., ablue praeteriti periuria temporis, ... ablue praeteritā perfida verba die O., abl. maculam Plin. iun.

— II. (o vodah) odplaviti (odplavljati), splaviti (splavljati): pulvinos Varr. izpirati, terras Sen. ph.; (o rekah) torrens abluens villas Sen. ph.;

Opomba: Pt. fut. ablūtūrus: Aug., abluitūrus: Prud.

abnuentia -ae, f (abnuere) zanikovanje, zavrnitev; kot govorna podoba: criminis Aug.

abōminor -ārī -ātus sum

1. želeti si, da gre proč kako zlo znamenje, kako zlo ali sploh kakšna neugodnost, želeti, da bi kaj ne bilo zlo znamenje, da bi kaj (hudega) prešlo ali se odvrnilo od človeka, zaklinjati kaj, zavrniti (zavračati), od tod tudi ne želeti česa, imeti odpor do česa, mrzeti kaj (naspr. optare): quod nos maxime abominamur, vos autem ante omnia optaretis L., abominatus mentionem tam foedi facinoris L., abominari incendia Plin. iun.; kot vrinek: quod abominor O., Cu., Plin. iun. česar bog ne daj; z inf.: haec universa habere ... abominabitur Sen. ph.; abs.: Q., Suet., bene facitis, quod (da) abominamini L. — Pass. abōminandus 3 zasovražljiv: nomen L., infelicitas Q.; abōminātus 3 osovražen, mrzek, zoprn: semimares L., parentibus abominatus Hannibal H.

2. kaj hudega komu želeti, izbrati: crurum eius fragium Ap. — Od tod adv. pt. pr. abōminanter na mrzek (gnusen) način: Cod. Th.

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

aborigin samostalnik
(avstralski staroselec) ▸ aborigin [ausztrál őslakos]Že aborigini, prvotni prebivalci Avstralije, so evkaliptusovo olje uporabljali kot zdravilo. ▸ Már Ausztrália őslakosai, az aboriginok is orvosságként használták az eukaliptusz olajat.

above¹ [əbʌ́v] predlog
nad, preko; več kakor

above all predvsem
above one hour več kot eno uro
to be above s.o. prekašati koga
to be above o.s. biti domišljav
above comprehension nerazumljiv
to speak above s.o.'s head govoriti preučeno za koga
trgovina above par nad pariteto
he is above suspicion ne moremo ga obdolžiti
he is above doing it preponosen je, da bi to storil, pod častjo mu je
those above me moji predstojniki

abrakadabra samostalnik
1. (čarovnija) ▸ hókuszpókusz
Ne, ne gre za nikakršen abrakadabra, ampak za čisto pozitivno energijo. ▸ Nem, ez nem valami hókuszpókusz, hanem színtiszta pozitív energia.

2. (kot izrek) ▸ abrakadabra
Dvignil je ebenovinasto črno paličico, rekel: "Abrakadabra!" in ključi so bili spet celi in zravnani. ▸ Felemelte a fekete ébenfa pálcát, majd azt mondta: „Abrakadabra!”, és a kulcsok újra egyben voltak és kiegyenesedtek.

abrir (pretekli deležnik: abierto) odpreti; (pre)lomiti, (raz)klati, (raz)deliti; preluknjati; preorati (zemljo); vrezati (v baker itd.); zbuditi (tek); razpisati (tekmovanje); določiti (cene); razširiti, razprostreti (krila)

abrir los brazos razširiti roke
abrir un comercio trgovino odpreti (začeti)
(fig) abrir la mano biti podkupljiv
abrir la marcha biti na čelu
abrir (el) paso, abrir calle prostor napraviti
abrir tanto ojo, abrir los ojos debelo (po)gledati
abrir un túnel predor zgraditi
en un abrir y cerrar de ojos kot bi trenil, v hipu
abre el día dan se zjasni
esta puerta abre mal ta vrata se slabo zapirajo
las ventanas abren al (ali sobre el) jardín okna se odpirajo na vrt
abrirse odpreti se (cvetje); komu svoje srce razkriti
abrirse paso preriniti se, pomagati si

abrotonum (habrotonum) -ī, n (gr. ἁβρότονον) bot. aborat, abrotica, božja metica, zelišče, ki so ga zaradi vonja uporabljali kot dišavo in zdravilo: H., Cels., Col., Plin. — Soobl. abrotonus (habrotonus) -ī, f: Lucr., Lucan. — Od tod abrotonītēs (habrotonītēs) -ae, m (gr. ἁβροτονίτης sc. οἶνος) z abrotico pripravljeno vino: Col.

abschleppen odvleči; sich abschleppen mit težko nositi kaj, vleči kot mula

abscīsiō -ōnis, f (abscīdere) odrez(anje); kot govorna podoba = praecisio ali aposiopesis, zamolk, opustitev konca stavka zaradi večjega učinka: Corn.

abstempeln žigosati, ožigosati (als, zu kot)

abstinentia -ae, f (abstinēre)

1. vzdržanje, pritrgovanje, kot lastnost vzdržnost: nullum signum luxuriae, contra plurima abstinentiae N.; z gen.: conviciorum Sen. ph., vini, cenae Plin., alieni Iust.; z a(b): a vino Cels.; occ.
a) post(enje), lakota: abstinentiā (sc. cibi) vitam finire T.
b) nesebičnost (naspr. avaritia, cupiditas): S. (Catil. 3, 3), provincialis in eo magistratu abstinentia Ci.

2. medic. zadrževanje: sudoris, stercoris vel urinae Cael.

abstineō -ēre -uī -tentum (abs in tenēre)

I. trans.

1. zadrž(ev)ati, odvrniti (odvračati), preprečiti (preprečevati): manūs Ci., L.; predklas. z acc. stanja: gemitūs, risūs Ter., amorem, culpam Pl.; z abl. separationis: manum me, manum alieno Pl.; milites vino, aliquem bello, vim finibus L., abstinuit vim uxore et gnato H., abst. ferrum quercu O.; večinoma z a(b): militem a praeda, bellum ab innoxio populo, ab aede ignem L., aliquem a pecuniis capiendis Ci., mentes, oculos, manus ab alienis, manus animosque a scelere, cupiditatem aut manus a Siculorum argento Ci., vix a se manus abstinuit Ci., iram ab obsidibus L. ne znesti se nad talci; z dat.: Antenori ius belli Achivos abstinuisse L. proti Antenorju so opustili vojno pravo. Pogosto refl. vzdrž(ev)ati se česa: se ostreis Ci. ep., se dedecore, litibus Ci., quod te abstinueris nefario scelere Ci., abst. se cibo N., se armis L.; ab eius vitiis se abstineant Ci., se a Scipione T.; tudi: consules se abstinebant, ne cui ... maiestatem suam contumeliae offerent L.; med.: ut ab inermi abstineretur L. da se mu prizanese.

2. occ.
a) abst. aliquem a cibo postiti koga, predpis(ov)ati komu lahko hrano: abstinendus a cibo est aeger Cels.; abs.: urendus, secandus, abstinendus sum Sen. ph., prim.: convivas abstinet ille suos (sc. a cibo et potione) Mart.; refl. abs. = vzdrž(ev)ati se jedi, postiti se: biduo se abst. Cels.
b) abst. pupillum hereditate braniti varovancu, da bi uveljavil dediščino: Icti.; abst. se (sc. hereditate) ne sprejeti dediščine: Icti.
c) abst. aliquem zadrževati koga od božje službe = izobčiti koga: Eccl.
č) pozno medic. zadrževati: sudorem, ventrem Cael.

II. intr. vzdrž(ev)ati se, ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne dotakniti (dotikati) se česa, prizanesti (prizanašati) komu, čemu; abs.: te scio facile abstinere posse Pl., non tamen abstinuit nec voci ... pepercit V.; brezos.: aestate ... abstinendum est (sc. venere) Cels.; z abl.: fabā, iniuriā, maledictis, pecuniā locupletium Ci., proelio C., pugnā, praedā, Tarento L., armis H. ne dotakniti se orodja, vino et venere H., inventis H. ne uživati pridobljenega, tactu V., publico T. ne kazati se javno, nominibus Cu. ne imenovati, cibo Cels.; z a(b): Pl., Lucan., a ceteris causis, a me quidem Ci., ne ab obsidibus quidem Ci., a legatis violandis L., ne a mulieribus quidem C., a cibo, a potione, a somno Cels.; pesn. z grškim gen.: abstineto irarum H. (= ἀπέχου ὀργῆς); z acc.: inversa verba Ter., liberas urbes L.; redko z inf.: abstineant mihi invidere Pl., quando ita praefari non abstinuerit Suet.; za nikalnico, kot izraz oviranja s quominus ali quin: ne clarissimi quidem abstinuerint, quominus et ipsi aliquid scriberent Suet., abstinere, quin attingas, non queas Pl., aegre abstinent (= prohiberentur), quin castra oppugnent L., nec abstinuit consuetudine, quin ... Suet.; occ. jedi se vzdrž(ev)ati, postiti se: pridie, diu Cels. — Od tod adj. pt. pr. abstinēns -entis, adv. abstinenter vzdržen; abs.: homo mirifice abstinens Ci., non solum manus, sed etiam oculos abstinentes habere Ci.; z abl.: abstinentissimus rebus venereis Col.; pesn. z grškim gen.: abstinens pecuniae H. (prim. ἀπεχόμενος χρημάτων), abstinentissimus alieni Plin. iun.; occ. nesamopriden, nesebičen: sociis abstinens eram Ci.; adv.: Sen. ph., in causa populari populariter abstinenterque versari Ci.; komp.: abstinentius: Aug.

abstraktna algebra stalna zveza
(matematična disciplina) ▸ absztrakt algebra
Abstraktna algebra je matematično področje, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami, kot so grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre. ▸ Az absztrakt algebra a matematika egyik ága, amely olyan algebrai struktúrákkal foglalkozik, mint a grupoidok, gyűrűk, testek, modulusok, vektorterek és különböző algebrák.