Franja

πολύ-τλητος 2 (τλῆναι) kdor je mnogo pretrpel, preizkušen.

πρᾱκτικός 3 1. sposoben za delo, spreten pri opravilu, vešč, izveden v poslih (praktičen), prizadeven, delaven, podjeten. 2. kdor kaj doseže, παρά τινος od koga.

πρό-βουλος, ὁ 1. kdor se vnaprej posvetuje, član svetovalstva, ki se vnaprej posvetuje, svetovalstvo. 2. odposlanec, zaupnik, poverjenik k slovesnim daritvam ali odposlanci, ki so jih pošiljale jonske države k Panjoniju (Πανιώνιον).

προσ-ήγορος 2, dor. προσ-άγορος 1. act. kdor nagovori, pozdravi, proseč Παλλάδος εὐγμάτων. 2. pass. nagovorjen, pozdravljen, znan.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

προστάτης, ου, ὁ, fem. προστάτις, ιδος (προ-ίσταμαι) 1. vojak, ki stoji spredaj, prednjik; pl. prva vrsta. 2. poet. kdor stoji pred oltarjem, pribežnik, varovanec τοῦ θεοῦ. 3. zaščitnik, branitelj, rešitelj, NT προστάτις pomočnica. 4. predstojnik, glavar, vodnik, nadzornik; pos. a) τῶν Ἑλλήνων država, ki je imela vrhovno vodstvo (hegemonijo); b) τοῦ δήμου zastopnik naroda (narodovih pravic); c) pravni zastopnik, patron, varuh, οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne potrebujem Kreontovega varuštva.

προσωπο-λήπτης, ου, ὁ (λαμβάνω) kdor gleda (se ozira) na osebo, pristranski NT.

πρωτο-στάτης, ου, ὁ (ἵσταμαι) 1. kdor stoji v prvi vrsti, sprednjik; pl. prva bojna vrsta. 2. vodnik, glava, predstojnik NT.

ῥιψο-κίνδῡνος 2 (ῥίπτω) kdor se postavlja v nevarnost, predrzen, vratolomen ἔργον; subst. predrznež, vratolom.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σαρκο-φάγος 2 (σάρξ, φαγεῖν) kdor jé meso, mesojeden.

σῑτο-ποιός 2 (ποιέω) kdor pripravlja hrano (jed); subst. ὁ pek, ἡ pekarica, kuharica.

σῑτο-φάγος 2 (φαγεῖν) ep. ion. kdor je kruh ali se živi od kruha (ob kruhu).

σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).

σκηπτοῦχος 2 (σκῆπτρον, ἔχω) ep. poet. 1. kdor ima žezlo, žezlonosec; subst. ὁ vladar. 2. na perz. dvoru: visok dostojanstvenik, dvornik, komornik, kraljev namestnik.

σκυτάλη, ἡ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen; tajno sporočilo.

στάσιμος 2 kdor trdno stoji, stalen, miren; τὸ στάσιμον pesem zadejanka, ki jo je pel kor med dvema dejanjema.

στεροπ-ηγερέτα, αο, ὁ (ἐγείρω) ep. kdor meče strele, metalec (lučalec) strel.

στωμύλος 2 (στόμα) kdor ima dober jezik, zgovoren.

συγ-κάταινος 2 kdor pristaja na kaj, pritrjujoč, zadovoljen s čim τινί.