Franja

gréti to warm; to heat

gréti se to warm oneself
gréti se na soncu to bask
gréti (si) posteljo to warm one's bed
gréti se pri ognju to warm oneself at the fire
voda se greje the water is getting warm
on ni vreden, da ga sonce greje he is a worthless fellow, he is not worth his salt, he is a good-for-nothing

grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

2. metaf.
a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

Opomba: Grex f: LUC., LUCR.

griller [grije] verbe transitif, verbe intransitif peči (se) na žaru, pražiti; (o)žgati, prežgati; peči se na soncu; zamrežiti, zapreti; familier kaditi (cigareto); sežgati (na grmadi)

griller du café pražiti kavo
griller d'impatience dans sa peau goreti, skoprneti od nestrpnosti
je grille de le voir komaj čakam, da ga vidim
la gelée a grillé les bourgeons slana je oparila, požgala popke, brstje

grillo m

1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je

grinta f

1. namrščen, divji obraz:
ha una grinta da far paura tako je namrščen, da bi se ga človek ustrašil

2. ekst. odločnost, borbenost, agresivnost:
un atleta che ha grinta zelo borben tekmovalec

grippe [grip] féminin, médecine gripa; figuré antipatija, nenaklonjenost

attraper la grippe stakniti gripo
je l'ai pris en grippe ne morem ga (več) trpeti, imam ga na piki

gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva

gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne

grísti to bite; (izjedati) to fret; (o kislini) to corrode; (o vesti) to prick, to sting; (peči, boleti) to smart; to worry

grize (žalostí) me I grieve
žena ga grize his wife leads him a cat and dog life
grísti se figurativno to grieve, to fret; to worry; to eat one's heart out
grísti se med seboj to torment one another, to lead a cat and dog life, to nag one another

grísti mordre, ronger, piquer, picoter ; figurativno tracasser, tourmenter

gristi se s'affliger, s'affecter, se chagriner
to me grize cela me ronge (le cœur), cela me tracasse, cela me chagrine
nevoščljivost ga grize il est dévoré (ali rongé) d'envie
nohte gristi ronger ses ongles, se ronger les ongles
ustnice gristi se mordre les lèvres

grísti (grízem) imperf.

1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

2. mordere, (pikati) pungere

3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
vest ga grize gli rimorde la coscienza

4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
pren. gristi besede rivoltolare le parole
pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
PREGOVORI:
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde

grísti morder ; (glodati) roer ; (žvečiti) masticar

gristi si nohte morderse las uñas
to ga grize eso le roe el corazón

grl|o srednji spol (-a …) anatomija die Kehle, der Kehlkopf; figurativno der Hals, die Gurgel
tehnika grlo žarnice der Lampensockel
pomorstvo v škripcu: der Tauraum
figurativno ozko grlo der [Engpaß] Engpass
grla/za grlo/z grlom/v grlu Hals-, Kehlkopf-
(bolezen die Halskrankheit, pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung, rak der Kehlkopfkrebs, vnetje die Halsentzündung, Kehlkopfentzündung; za grlo - tableta die Halstablette, zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt; z grlom - težave Halsbeschwerden množina; v grlu - bolečina der Halsschmerz, das Halsweh, piskanje das Kehlkopfpfeifen)
v grlu in der Kehle
v grlo in die Kehle
obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben
figurativno pognati po grlu (zapiti) durch die Gurgel jagen
stiskati v grlu einen Kloß im Hals haben (stiska ga v grlu er hat einen Kloß im Hals)
tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren
figurativno biti česa do grla sit beim Halse heraushängen (X hängt mir beim Halse heraus)
figurativno na vse grlo aus voller Kehle, aus vollem Halse, lauthals
kričati na vse grlo sich die Kehle/die Lunge ausschreien
namočiti grlo sich die Kehle schmieren

gŕlo (-a) n

1. laringe; gola; strozza:
(kronično) vnetje grla laringite; pog. mal di gola

2. (najožji del predmeta) collo (di bottiglia); strozzatoio; zoccolo (di lampadina)

3. publ.
ozko grlo strozzatura

4. adv.
iz vsega grla, na vse grlo a gola spiegata, a piena voce
pren. biti česa do grla sit averne fin sopra i capelli, essere stufo di qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti suho grlo aver sete
pren. poplakniti grlo sciacquarsi la bocca
pren. nastaviti komu nož na grlo mettere qcn. alle strette, mettere il coltello alla gola di qcn.
pren. pognati vse po grlu sperperare, scialacquare tutto
beseda mu je obtičala v grlu la parola gli è rimasta nella strozza
pren. voda mu že v grlo teče ha l'acqua alla gola
strah ga je grabil, stiskal za grlo aveva una paura da morire
žalost mu je stiskala grlo aveva, sentiva un groppo alla gola

grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

grôza (-e)

A) f

1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
groza smrti paura, terrore della morte
smrtna groza grande paura, angoscia mortale

2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

B) inter.

1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
groza, padla bo Dio mio, cadrà

2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto

grôzica (-e) f orrore, terrore, spavento, raccapriccio:
grozica ga je spreletavala po hrbtu rabbrividiva dallo spavento

guai inter. gorje!:
guai a te! gorje tebi!
guai ai vinti gorje premaganim
sta' zitto, se no guai! tiho, če ne, bo po tebi!
guai a me! gorje mi!, jojmene!
guai a lasciarlo solo! ne fa di tutti i colori gorje, če ga pustiš samega, kaj vse ti bo skuhal!

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

guider [gide] verbe transitif voditi, (automobilisme) šofirati

guider un étranger voditi, biti za vodnika tujcu
engin masculin guidé (aéronautique) vódeni avion, vódeni izstrelek
aveugle masculin guidé par son chien slepec, ki ga vodi njegov pes
se guider (figuré) pustiti se voditi (par od), vzeti si za smernico (par quelque chose kaj)