Franja

tàm adv.

1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là

4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem

tančína (-e) f

1. (odtenek) sfumatura, tonalità, gradazione, nuance;
jezikovne, teološke, arhitekturne tančine sfumature, nuance linguistiche, teologiche, architettoniche
poznati kaj do vseh tančin conoscere a fondo qcs.

2. (tankost) sottigliezza, esilità, tenuità

tapiserija samostalnik
1. (stenska preproga) ▸ falikárpit, faliszőnyegDvorec je ohranil prekrasne tapete in tapiserije. ▸ A kastély megőrizte gyönyörű tapétáit és faliszőnyegeit.
Vsaka od tapiserij je zahtevala od štiristo do tisoč ur dela. ▸ Mindegyik falikárpit négyszáz és ezer óra közötti munkaórát igényelt.

2. (slikarska tehnika) ▸ kárpit, faliszőnyeg
Na živahen in neobremenjen način nakazuje realizacijo likovne zamisli v različnih materialih - oljni sliki, vitražu, temperi in tapiseriji. ▸ Élénk és kötetlen módon mutatja be egy képzőművészeti ötlet megvalósulását különböző anyagokkal – olajfestményeken, ólomüvegeken, temperaképeken és faliszőnyegen.

tedaj¹ prislov (takrat) damals, da; (tisti hip) in dem Moment; (v tem času) zu der/jener Zeit; (potem) dann
do tedaj bis dahin
od tedaj seitdem
od tedaj je minila cela večnost es ist schon eine Ewigkeit her

tedáj then; at that time; at that period

do tedáj till then
od tedáj dalje, naprej from then on
šele od tedáj naprej not till then
tedáj sem bil v Italiji I was in Italy then

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück

ték² course; (tekmovalen) race; heat; (motorja) run, running

v téku in progress, under way, going on
v téku časa in the course of time
v polnem téku (figurativno) in full swing, in full activity
mrtev, prazen ték avtomobilizem neutral (gear)
hitri ték šport sprint
ték na pol milje half-mile race
maratonski ték marathon
štafetni ték relay race
ték čez zapreke obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
ték čez drn in strn cross-country race
ték na dolge (kratke) proge long-distance (short-distance) race
tekmovanje v téku čez zapreke steeplechase
biti v téku to be going on, to be in progress
stvar je v téku the matter is being dealt with
žetev je v polnem téku harvesting is in full swing
spraviti v ték to set in motion
spustiti se v ték to break into a run
tekmovati v téku to run a race
tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa I'll race you to the tree over there
mrtev, neodločen ték šport dead heat
prazen ték (stroja) backlash

tekmoválec (-lca) | -lka (-e) m, f atleta, concorrente; partecipante (alla gara):
tekmovalci do 18 let gli under 18
tekmovalec v bobu bobbista
tekmovalec v peteroboju, deseteroboju pentatleta, decatleta

tekmovanj|e¹ srednji spol (-a …) šport der Wettkampf, Kampf (boksarsko Boxwettkampf, izločilno Ausscheidungskampf, klubsko Klubkampf, moštveno Mannschaftskampf, veslaško Ruderwettkampf, vrhunsko Spitzenkampf), der Wettbewerb (šolsko Schulwettbewerb, tekaško Laufwettbewerb, v hitrostnem drsanju [Eisschnellaufwettbewerb] Eisschnelllaufwettbewerb, v skokih Sprungwettbewerb, v spretnostni vožnji Geschicklichkeitswettbewerb, v umetnostnem drsanju Eiskunstlaufwettbewerb, za pokal Pokalwettbewerb), die Austragung, die Ausspielung
plavalno tekmovanje das Wettschwimmen
strelsko tekmovanje das Preisschießen, Wettschießen
telovadno tekmovanje das [Wetturnen] Wettturnen
tekmovanje z mečem das Degenfechten
tekmovanje moštev v vožnji: das Mannschaftsfahren
tekmovanje v dresurnem jahanju die Dressurprüfung
tekmovanje v smuku das Abfahrtsrennen
dodatno/dopolnilno tekmovanje das Stechen, die Stichrunde, der Stichkampf
izvesti dodatno tekmovanje stechen
pravica do tekmovanja die Startberechtigung
prizorišče/kraj tekmovanja der Austragungsort
udeleženec tekmovanja der Wettbewerbsteilnehmer
zmagati na tekmovanju den Wettbewerb gewinnen

tékniti to be to one's taste

to meso mi tekne I like this meat
kosilo mi je teknilo I enjoyed my meal
ta jabolka zelo dobro teknejo these apples taste very good
ta jed mi ne tekne I don't like this dish, this dish is not to my taste
kako vam tekne ta riba? how do you like this fish?
prehlajen sem in nič mi ne tekne (diší) I have a cold and cannot taste anything

téma theme; glasba theme; subject, topic

téma razgovora talking point
delikatna, kočljiva téma ticklish subject
običajna téma (pogovorno) standard fare
oddaljiti se od téme to stray from the subject (ali point)
skakati od ene téme do druge to leap from one topic to another

tême sommet moški spol (de la tête), vertex moški spol

gorsko teme cime ženski spol, faîte moški spol
od podplatov do temena de la tête aux pieds, familiarno de pied en cap

tême (glave) coronilla f

gorsko teme cumbre f, cima f
od podplatov do temena de pies a cabeza

temelj² [ê] moški spol (-a …) figurativno (podlaga) die Grundlage, das Fundament, die Basis
temelj zaupanja die Vertrauensbasis
temelji množina kake stroke: Grundlagen množina
kriza temeljev die Grundlagenkrise
spor o temeljih der Grundlagenstreit
majati temelje česa: an den Grundfesten von (etwas) rütteln
do temeljev pretresti kaj: (etwas) in seinen Grundfesten/bis in seine Grundfesten erschüttern
postaviti temelje stroke, politike: den Grund zu (etwas) legen
postaviti na zdrave temelje konsolidieren
iz temelja napačen grundfalsch

têmelj foundation; basis, pl bases; base; ground; groundwork

iz têmelja fundamentally, radically, thoroughly; from the very bottom
na têmelju on the grounds of, on the basis of, by reason of, in (ali by) virtue of, on the strength of
na têmelju, da... (= češ da) on the grounds that...
brez têmelja groundless
položiti têmelj to lay the foundation(s pl)
do têmelja pogoreti to be burned down to the ground
do têmelja porušiti to level with the ground, to raze, to rase
spodkopati têmelje države to undermine the foundations of the State

têmelj (-a) m

1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile

4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto

terenec samostalnik
1. (avto) ▸ terepjáróSopomenke: terenski avto, terenski avtomobil
Povezane iztočnice: športni terenec

2. v zgodovinskem kontekstu (med NOB) ▸ terepharcosV vasi smo že našli nekaj borcev 4. bataljona, njihove ranjence in terence. ▸ A faluban megtaláltuk a 4. zászlóalj néhány katonáját, a sebesültjeiket és a terepharcosaikat.

3. (kdor dela na terenu) ▸ terepen dolgozó, terepmunkás
Plazovi se še naprej trgajo in ogrožajo več stanovanjskih hiš, do katerih se terenci šele prebijajo. ▸ Földcsuszamlások továbbra is előfordulnak, és több lakóházat fenyegetnek, amelyekhez igyekeznek eljutni a terepmunkások.
V Kopru sem leta 1990 delal na zavodu za zdravstveno varstvo, kjer sem prevzel vodenje oddelka za socialno medicino. Tam sem se kot terenec srečal z različnimi ljudmi, od prostitutk do odvisnikov. ▸ 1990-ben Koperben a Közegészségügyi Intézetben dolgoztam, ahol átvettem a szociális kezelési osztály irányítását. Ott terepmunkásként sokféle emberrel találkoztam, a prostituáltaktól a függőkig.

tičáti être, se trouver, se tenir; être fourré dans; être enfoncé (ali fiché, planté) dans

tičati v delu être plongé dans le travail
vedno doma tičati ne pas bouger de chez soi, se terrer chez soi, être casanier
ključ tiči v vratih la clef est sur la porte (ali familiarno dans la serrure)
kje vendar tiči? où est-il donc (fourré)?
kdo tiči za tem? qui est (là-) derrière?
za tem nekaj tiči il y a quelque chose là-dessous, il y a anguille sous roche
do vratu tičati v dolgovih être fort endetté, être criblé de dettes; avoir des dettes par-dessus la tête

tičáti (-ím) imperf.

1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede