Franja

spesenfrei brez stroškov

spiattellatamente avv. odkrito, brez obzirov

spielend igraje, z lahkoto, mimogrede, brez težav

spineless [spáinlis] pridevnik
ki je brez trnov, brez bodic, brez hrbtenice (tudi figurativno)
omahljiv, nesiguren, brez volje, mlahav, medel

spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
figurativno mrtev

spōglio¹ agg. (m pl. -gli)

1. slečen, gol; ogoljen

2. pren. prost, (ki je) brez:
essere spoglio di pregiudizi biti brez predsodkov

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spontaneous [spɔntéinjəs]

1. pridevnik (spontaneously prislov)
spontan, samohoten, nevsiljen, naraven; nepričakovan; sam od sebe, iz svojega nagiba ali svoje volje, brez tujega vpliva (delujoč); ki ni naprej pripravljen
botanika samorasel, samonikel

to make a spontaneous offer of one's services spontano ponuditi svoje usluge

2. prislov
spontano

spotless [spɔ́tlis] pridevnik (spotlessly prislov)
čist, brez madeža
figurativno neomadeževan, neoporečen

sprachlos brez besed; figurativ (überrascht:) brez besed, ob sapo, osupel

spregiudicatamente avv. brez predsodkov

spregiudicato

A) agg.

1. neskrupulozen, brez predsodkov

2. brezobziren; brezvesten, malomaren

B) m (f -ta)

1. neskrupuloznež, človek brez predsodkov

2. brezobzirnež, brezvestnež, malomarnež

springless [spríŋlis] pridevnik
ki nima jeklenih vzmeti; neelastičen
figurativno brez energije; brez studencev; brez pomladi

spröde (brüchig) krhek; Gestein: trd, trden; Haut: izsušen, pust; Charakter, Schönheit: hladen; Stimme: brez zvena; Stoff: ki ga je težko oblikovati; Form, Thema: suhoparen

sprovvisto agg. nepreskrbljen; brez (česa) (tudi pren.):
essere sprovvisto di fantasia biti brez domišljije
alla sprovvista nenadoma, nepričakovano:
cogliere qcn. alla sprovvista presenetiti koga

spurless [spə́:lis] pridevnik
(ki je) brez ostrog

spurlos brez sledu

sputter² [spʌ́tə] prehodni glagol
hitro, jezno izgovarjati (besede), da sline kar brizgajo iz ust; hitro ali brez zveze izgovarjati (besede, grožnje, kak jezik itd.)
neprehodni glagol
prasketati, cvrčati, sikati (sveča, mast na ognju); štrcati, brizgati (pero tinto); naglo (jezno, nerazumljivo) govoriti (at s.o. komu)

squab [skwɔb]

1. samostalnik
ptič brez perja, negoden ptiček, golec; mlad golob; zavaljen (čokat, tršat, debelušast, majhen) človek, debeluhar
figurativno neizkušeno dekle, neizkušena oseba; zelo napolnjena blazina za ležanje, sedenje; naslanjalo (sedeža v avtu); ležišče, otomana

2. pridevnik
majhen in debel, zajeten, debelušen; neporasel s perjem, gol (ptič)
figurativno mlad in neizkušen

3. prislov
pogovorno neokretno, nerodno

to fall squab telebniti, z vso težo pasti (na tla)

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)